Polja še niso zacvetela (1)

Cvetoča polja Holandije je turistična agencija Kompas poimenovala potovanje, ki ga je v sodelovanju z Gorenjskim glasom pripravila za naročnike našega časopisa. Polja v tem času še niso vzcvetela, cvetja in drugih dogodivščin pa kljub temu ni manjkalo.

Razliko med Nizozemsko in Holandijo nam je že na začetku poti pojasnila vodička Martina Majcen: Severna in Južna Holandija sta namreč provinci v državi Nizozemski z glavnim mestom Amsterdamom.

Živahna prestolnica ob reki Amstel, prepredena s kanali, ki srce mesta prepredajo v obliki črke U, je bil tudi prvi cilj devetindvajseterice turistov, naših naročnikov. Prvi vtis o mestu smo dobili z vožnjo z ladjico po kanalih, pod mostovi (teh je sedaj prek 250), od koder smo občudovali mestno panoramo. V kanalih Amsterdama je danes prek 2500 ladjic, v katerih živijo meščani, za kar pa morajo imeti posebno dovoljenje. Živahen promet po mestu pa ne poteka le po kanalih. Zelo pogosto prevozno sredstvo so kolesa, ki jih srečujemo na vsakem koraku, kolesarji pa so »zakon«. Kolesa, ki so po slovenskih merilih precej neugledna, so priklenjena na prostem z okornimi verigami s ključavnicami, namenjena jim je tudi velika garažna hiša, za kolesarje imajo celo poseben trajekt.

V Amsterdamu že štiri stoletja brusijo diamante: v središču obiščemo brusilnico Coster Diamonds, kjer nam pokažejo postopek obdelave tega najtršega materiala na svetu. Zaprtim v sefu nam pokažejo tudi najdragocenejše primerke »dekletovih najboljših prijateljev«, katerih kakovost je odvisna od štirih značilnosti: reza, čistosti, barve in teže. Najpogostejši rez je briljant, ki ima 57 ploskev, poseben kraljevi briljant (royal 201) pa je brušen z 201 ploskvijo. V tej brusilnici so izdelali tudi briljante za britansko krono.

Mesto ponuja še veliko možnosti za oglede: precejšnji del Rijksmuseuma, najznamenitejšega na Nizozemskem, kjer je na ogled tudi Rembrandtova Nočna straža, je bil v času našega obiska zaprt. V bližini je muzej še enega svetovno znanega Nizozemca, slikarja Vincenta van Gogha. Zanimiva sta kraljeva palača in trg pred njo, kjer je bilo ob našem obisku v nedeljo postavljeno zabavišče z vrtiljakom, že naslednji dan pa o njem ni bilo več sledu. Te dni se namreč Nizozemska pripravlja na veliki dogodek: 30. aprila bo namreč kraljica Beatrix krono predala svojemu nasledniku princu Wiliamu Alexandru. Amsterdam je tudi rojstni kraj piva Heineken. Leta 1863 je Gerard Adrian Heineken kupil največjo pivovarno v mestu (osnovano že leta 1572), do danes pa je zgodba dobila svetovne razsežnosti, saj je pivo razširjeno v 170 držav po vsem svetu, poleg tega pa je sponzor evropske Lige prvakov. Muzej znamenite madame Tissaut ni le v Londonu, pač pa tudi v Amsterdamu, voščene lutke ponazarjajo osebe iz vsega sveta, dodana jim je tudi lokalna nota. Večerni sprehod po mestu pa nam razkrije rdečo četrt, kjer lepotice v izložbah ponujajo svoje čare. Prostitucija je na Nizozemskem legalizirana, prav tako droge, s čimer so liberalni Nizozemci želeli eno in drugo obdržati pod nadzorom in zmanjšati kriminaliteto. Ali jim je to povsem uspelo, pa je stvar razprave … Amsterdam pa je tudi prizorišče manj veselih zgodb. Veliko obiskovalcev pritegne hiša Anne Frank. V njej so se na podstrešju dve leti med nemško okupacijo skrivale tri židovske družine, 13-letna Anna Frank pa je v tem času pisala dnevnik. Nemci so družine zajeli in jih zaprli v taborišče, kjer je umrla tudi Anna, njen oče Otto pa je leta 1947 izdal znameniti dnevnik, ki je preveden v 55 svetovnih jezikov in priča o holokavstu v času nemškega nacizma.

In kdaj v tej zgodbi pridemo do cvetja? Najprej na cvetlični tržnici v Amsterdamu, kjer se človek kar izgubi med številnimi čebulicami, lončnicami, rezanim cvetjem … Cvetoče doživetje se nadaljuje z borzo cvetja v kraju Aalsmeer in razstavo cvetja v Keukenhofu. Vendar o tem v nadaljevanju.