Razkriti davčni ubežniki

Aferi Wikileaks in Vatileaks sta minuli teden dobili svoje dopolnilo: afero Offshore leaks, ki razkriva, kdo so tisti, ki so, da bi se izognili domačim davkarijam, skrili nagrabljeni denar v svetovne davčne oaze ...

Afera Offshore leaks

Prejšnji četrtek se je spet enkrat pokazala velika moč preiskovalnega novinarstva in združenih medijev. Osemintrideset svetovnih medijev (med njimi BBC, Le Monde, L'Esspresso, Süddeutsche Zeitung …) je hkrati objavilo prve izsledke 15-mesečne preiskave mednarodne skupine preiskovalnih novinarjev (ICIJ). Ta ima svoj sedež v Washingtonu, na njen naslov je neznani pošiljatelj že v začetku 2012 poslal disk z 260 gigabajti podatkov (dva in pol milijona datotek) o več kot 122.000 računih v desetih davčnih oazah, te je nato obdelovalo 86 novinarjev z vsega sveta. Afera Offshore leaks je za področje javnih financ podobnega pomena, kot je bila za umazane posle tajne diplomacije afera Wikileaks ali za vatikanske nečednosti afera Vatileaks.

V skrite labirinte te »offshore ekonomije« (offshore pomeni zunaj priobalnega pasu, se pravi zunaj dosega lokalnih oblasti) naj bi svetovne elite skrile najmanj 16 tisoč milijard evrov oziroma od 21 do 32 tisoč milijard ameriških dolarjev. Gre za »verigo«, v kateri sodelujejo računovodje, posredniki, ugledni svetovni bankirji, agenti za ustanavljanje podjetij, odvetniki, revizorji in drugi, ključni členi pa so tako imenovani uradni skrbniki teh podjetij, ki so največkrat zgolj slamnate osebe. V neki stavbi v Road Townu, glavnem mestu Britanskih Deviških otokov, naj bi imelo sedež več deset tisoč podjetij, ena od »direktoric« pa naj bi vodila več kot 1200 podjetij. Za »vlagatelje« v davčne oaze pravijo, da so »plahe ptice«, ki ne cenijo le davčnih ugodnosti, ampak tudi zasebnost; zato je zdaj pričakovati njihov množični beg iz offshore postojank. Kam? Se oaze, kamor bi še lahko zbežale, počasi zapirajo? Prizadevanja davkarij nekaterih velikih držav kažejo, da se njihov čas izteka. Zanimivo je videti, katerim poklicnim in poslovnim kategorijam pripadajo ti »tiči« iz več kot 170 držav. Med njimi so politiki, javni uslužbenci, gospodarstveniki, lobisti, oligarhi in člani njihovih družin, ameriški zdravniki in zobozdravniki, grški podjetniki, družine despotov, finančniki z Wall Streeta, vzhodnoevropski in indonezijski milijonarji, ruski direktorji in prekupčevalci z orožjem … Je med njimi tudi kaj slovenskih tičev te vrste? Bodo kdaj razkriti?

Umrla Železna Lady

V ponedeljek, 8. aprila, je v Londonu umrla Margareth Thatcher, britanska konzervativna političarka, markantna dama, ki je bila v letih 1979-90 predsednica vlade Združenega kraljestva. V spominu je ostala po nekaterih izjemnih, zelo moških dejanjih. Zmagala je v vojni za Falklande, ukazala privatizirati velika državna podjetja (British Telecom, British Petroleum (BP), British Airways) in javni transport. V sporu z rudarji v letih 1984-85 je neusmiljeno obračunala s sindikati in zlomila njihovo politično moč, zmanjševala je državni proračun, zlasti postavke za socialno politiko, izobraževanje in varstvo okolja in pri tem govorila o »vitki državi«. Radio Moskva ji je po enem od ostrih napadov na sovjetski režim podelil naziv »Železna Lady«. To je znano. Manj znano pa je širši javnost strateško ozadje njenih ukrepov. Britanska premierka in ameriški predsednik Ronald Reagan, s katerim sta postala velika prijatelja, sta izkoristila premoč Zahoda v letih, ko je ugašala moč Sovjetske zveze in v praksi udejanjala koncept neoliberalnega kapitalizma. Ta temelji na prepričanju, da je treba vse prepustiti kapitalu in prostemu trgu (»free market«), češ da bodo tržne zakonitosti same poskrbele za optimalne ekonomske učinke in uravnoteženo družbeno dogajanje. Kam to naposled pripelje, se je pokazalo v letu 2008, ko se je ta sistem zlomil v globalni finančni krizi.

Picasso v Zagrebu

V ponedeljek je minilo 40 let od smrti Pabla Picassa, »erotične zverine« (Marko Pogačnik), ki velja za največjega slikarja 20. stoletja. No, za enega največjih pa zagotovo. Do 7. julija imamo izjemno priložnost: da si izbor njegovih del (56 slik in kipov, 40 fotografij) ogledamo razmeroma blizu, v znamenitih Klovićevih dvorih v Zagrebu. Ta dela sicer domujejo v Muzeju Picasso v Parizu, ki ga že tri leta prenavljajo, slike pa so bile v tem času na turneji po svetovnih razstaviščih. Ko se bodo vrnile v svoje prenovljeno pariško domovanje, jih na takšne turneje ne bodo več pošiljali. Zagrebška razstava, zavarovana za 670 milijonov evrov (!), je priložnost, ki jo res kaže izkoristiti. Pa še ena je na vidiku: 18. aprila bodo v velikem pariškem razstavišču Petit Palais odprli razstavo Slovenski impresionisti!