S turisti vedno več dela

Število reševalnih akcij v slovenskih gorah zadnja leta nenehno narašča, lani jih je bilo 537, letos pa že 250. Štirideset odstotkov gorskih nesreč je povezanih s tujci.

Brnik – Gorski reševalci so na poletno planinsko sezono dobro pripravljeni, je na sredini novinarski konferenci v letalski bazi na Brniku poudaril predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Janez Rozman. Kot je že v navadi, je do konca avgusta na brniškem letališču vzpostavljeno tudi vsakodnevno dežurstvo gorskih reševalcev, ki v helikopterskih reševanjih sodelujejo v glavnini s Slovensko vojsko, približno deset odstotkov helikopterskih reševanj pa izpeljejo s policijo. Število reševalnih akcij v slovenskih gorah sicer zadnja leta konstantno narašča, lani jih je bilo prvič več kot petsto (537) v celotnem letu, letos pa že 250.

Gorski reševalci so razumljivo najbolj obremenjeni v poletni sezoni, ko gore preplavijo tudi številni tuji turisti, pogosto brez pravega gorskega znanja in neustrezno opremljeni, je razložil Jani Bele, predsednik komisije za informiranje in analize GRZS. Zaradi vse bolj pereče problematike tujih obiskovalcev naših gora je Gorska reševalna služba Kranjska Gora v sodelovanju s Policijsko upravo Kranj letos izdala plakate z osnovnimi napotki o pravilnem ravnanju v gorah, GRZS pa v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije pripravlja tudi zgibanko s podobno vsebino, ki jo bodo delili predvsem v turistično najbolj obleganih krajih, je razložil Bele. Kot je dodal, več pri izobraževanju tujih turistov, ki se v Sloveniji ustavijo le za nekaj dni, niti ne morejo storiti, saj so tudi za slovenske gornike potrebovali petnajst, dvajset let nenehnega opozarjanja in izobraževanja, preden so dosegli pravi učinek. Napredek v znanju in opremljenosti domačih obiskovalcev gora je sicer izjemen, ugotavljajo na GRZS.

Približno štirideset odstotkov vseh reševanj v slovenskih gorah je povezanih s tujci, delež teh nesreč pa zadnja leta še narašča, je pojasnil Bele. Do teh nesreč prihaja predvsem zaradi onemoglosti in dehidracije planincev, ker se v gore odpravijo premalo fizično pripravljeni in brez zadostne količine pijače. »Turisti, pa tudi številni slovenski planinci, se tudi ne zavedajo, da se vreme v gorah zelo hitro spremeni, in hodijo v hribe brez zaščitne opreme in oblačil. V slovenskih gorah pa zaradi podhladitve več ljudi umre poleti kot pozimi,« je opozoril Bele.

Ena največjih bojazni gorskih reševalcev pred prihajajočo sezono so tudi nesreče na vse bolj priljubljenih feratah, to so zavarovane plezalne poti oziroma navpične previsne stene, kjer navrtajo kline in napeljejo jeklene vrvi, ponekod pa postavijo tudi mostove. V tujini so te nesreče v zadnjih letih že v izrazitem porastu, zato se bojijo, da se bo podoben trend zaradi množičnosti obiska ferat začel tudi pri nas.

V gorah se pogosto zgodi, da planinci zaidejo z markiranih poti, hote ali nehote. V GRZS zato planincem, ki na poti že dolgo časa ne vidijo markacije, svetujejo, da se vrnejo po isti poti do zadnje markacije in od tam poiščejo pravo pot. Staršem pa polagajo na srce, naj čim bolj poskrbijo za varnost otrok, ko se nahajajo v feratah in drugih nevarnih delih poti.

Predsednik Komisije za letalsko reševanje GRZS Toni Smolej je predstavil pripravljenost dežurnih helikopterskih ekip za reševanje v gorah na glavno sezono. Dežurstvo na Brniku izvaja 62 licenciranih oseb, od tega sedemnajst zdravnikov, je razložil. Helikopter trenutno vključijo v približno polovico vseh reševanj, ta delež pa si želijo še povečati, saj je reševanje s helikopterjem za ponesrečenca tudi najbolj ugodno. »Planinci naj helikopterju, ki prileti v gore, ne mahajo, saj s tem reševalcem le povzročajo težave,« je še povedal.