GRS

Besedilo: Stane Boštjančič, SD
Kategorija: Splošno / ponedeljek, 8. april 2013 / 06:00

Tri črke, ki bralcu ne pomenijo kaj dosti. Drugače pa se naslov nanaša na leseno kočo, zgrajeno s prostovoljnim delom članov Gorske reševalne službe iz Kranja. Objekt stoji na višini več kot tisoč metrov, kar pomeni, da je tako blizu zvezdam in bogu, tako da je greh le še teoretični pojem.

Ob večerih in za smučanje neprimernih dneh je bila v koči zbrana druščina različnih poklicev, znanj in zlasti različnih političnih mnenj. Kar je še posebej zanimivo, večina teh ljudi sploh ni bila članov takratne zveze komunistov, tako da lahko rečem, da je šlo dejansko za pluralizem mnenj, izhajajočih iz vsakodnevnih težav in življenjskih izkušenj vsakega posameznika. Ravno zaradi tega smo dostikrat ugotavljali, da zveza komunistov ni edina zveličana resnica, aktualni politični funkcionarji pa njeni preroki. Šlo je preprosto za medčloveško komunikacijo brez nepopustljivih stališč, ki so danes sestavni del strankarske politike. Takrat ni šlo za stranke, pač pa za ljudi, ki smo izmenjavali poglede tako na dogajanje v Kranju kot o takratni politiki v Sloveniji in Jugoslaviji. Ti pogledi so bili včasih tako kritični, ne pa zlonamerni, da je znani Kranjčan Cene Kranjc dejal, če bi koča imela ušesa, ki bi bila napeljana do »tapravih«, bi bil že marsikdo v zaporu zaradi sovražne propagande. Kako sem sam padel v to družbo, sem nekako pozabil. Vem pa, da sem več kot dvajset let hodil v to kočo in pomagal v okviru svojega znanja k vzdušju v njej in tudi drugače.

Ko se sedaj srečujem s temi ljudmi, sem jih vesel in glede na leta, v katerih smo, imajo spomini na naš Krvavec še posebno težo. Ne morem pa tega trditi za kup ljudi, s katerimi sem sodeloval v raznih družbenopolitičnih organizacijah prejšnjega sistema. Ko jih gledam in poslušam danes, kako se delimo na vaše in naše, bolj mi je jasno, da bi bil »krvavški duh« tista prava oblika sodelovanja med ljudmi.

Da je prišlo do takšnih delitev, ni naključje. Ne glede na barvo vlade so »naši« uživali materialne koristi, druge pa je bilo treba zatolči, saj ima korito le tak volumen in nič večjega. Kam pa pridemo, če bi naši in vaši istočasno žrli pri istem koritu, katerega so napolnili ljudje, ki so celo življenje delali po svojih najboljših močeh, danes pa dokaj nekritično volijo koritarje misleč, da so le ti v resnici takšni, kot se jim predstavljajo v predvolilnem času. In kje je rešitev? Osebno je ne vidim, dokler bo vsakokratna vlada vpila, da je treba zmanjšati družbeno režijo – zraven pa ob odhodu množično zaposlujejo »naše«, dokler kot črne gradnje podiramo kurnike, medtem ko vile raznih Türkov, Černačev, Janšev, Jakličev stojijo in bodo še stale, dokler se DeSUS obnaša, kot da je last Erjavca, tako da lahko izsiljuje svet stranke, dokler se PS ne bo za vedno odrekla Jankoviću in dokler se razne slovenske vstaje ne bodo spremenile v resno politično moč, bo ostalo, kot je. Brezizhodno, s posledicami, ki se jih še premalo zavedamo. Premalo je »Krvavcev« v tej državi, da bi se spremenila družbena klima. Kljub temu da predsednica vlade, kar je sicer v skladu z velikonočnimi prazniki, obljublja čudeže. Če jih ne bo, ne bo kriva sedanja vlada in »naše« stranke, ampak tisti, ki niso »naši«.