Vode ne znamo vedno ceniti

Čeprav je voda vir življenja, ki pomembno vpliva tudi na gospodarsko rast in razvoj, je ne znamo vedno prav ceniti in varovati, je ob svetovnem dnevu voda razmišljal evropski komisar Janez Potočnik.

Z vodo ravnajmo preudarneje
Odkar je komisija Evropske unije predstavila svojo namero o liberalizaciji oskrbe s pitno vodo, se zavedanje o pomembnosti tega naravnega vira spet povečuje. Strah pred morebitno privatizacijo oskrbe z vodo je velik po vsej EU, tudi nekateri evropski poslanci opozarjajo, da je pravica do pitne vode človekova pravica, ki zato ne more podlegati merilom konkurenčnosti. Ni čudno torej, da smo ob letošnjem svetovnem dnevu voda (22. marcu) precej bolj pozorno prisluhnili pozivom številnih vladnih in nevladnih okoljevarstvenih organizacij k večji in trajnostni skrbi za vodo. Tudi evropski komisar Janez Potočnik je na posvetu »Voda kot priložnost za trajnostni razvoj in mednarodno sodelovanje Slovenije«, ki je potekal v Ljubljani, izpostavil, da je voda vir življenja, ki pomembno vpliva tudi na gospodarsko rast in razvoj. »Je vir, ki ga ne znamo vedno prav ceniti in varovati,« je dejal in poudaril, da bomo v EU do leta 2030 potrebovali 40 odstotkov več vode, kot je je na voljo, če ne bomo bistveno spremenili odnosa do nje. Po njegovem je sicer določitev cene vode eden najučinkovitejših načinov za odgovornejšo rabo. Slovenija sicer sodi med najbolj vodnate države v Evropi, saj po količini vode na prebivalca za skoraj štirikrat presega evropsko povprečje, v evropskem vrhu je tudi kakovost naših voda. Toda, opozarja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, država ne vlaga dovolj v upravljanje z vodami, vodna stroka in znanje pa sta razdrobljena. Kot je opozorila, je 60 odstotkov površinskih voda v Sloveniji v slabem kemijskem stanju, kar sedem tisoč prebivalcev še vedno nima vode v hiši, trideset tisoč prebivalcev se oskrbuje s kapnico, kar 150 tisoč Slovencev pa pije vodo iz lokalnih vodovodov, ki niso pod nadzorom. Na splošno pa velja, da slovenska gospodinjstva in gospodarstvo premalo varčujejo s pitno vodo. Preveč je izgubimo tudi zaradi dotrajane vodooskrbne infrastrukture, njena raba v kmetijstvu ni urejena, sodobnih namakalnih sistemov in zadrževalnikov pa skoraj nimamo.

Odstopil »vikend minister«
Zdaj že (skoraj) nekdanji minister za infrastrukturo in prostor Igor Maher, ki ga je v novo vlado pripeljala Državljanska lista, je poskrbel za svojevrsten rekord – na ministrskem mestu je zdržal le »podaljšani vikend« oziroma pičlih pet dni. Potem ko so ga prejšnji teden (20. marca) potrdili za ministra, je v ponedeljek (25. marca) že odstopil. Odnesla ga je domnevna črna gradnja na njegovem zemljišču nad Sečoveljskimi solinami, o kateri se je pred zvedavimi novinarji sprva še sprenevedal, pod težo dokazov pa je klonil. A odhaja z dvignjeno glavo, čeprav z grenkim priokusom, je sporočil. Premierka Alenka Bratušek zaradi ekspresnega odstopa ni želela zardevati pred televizijskimi kamerami, zato je svojo izjavo raje podala v sporočilu za javnost, v katerem je zapisala, da »ponujeni odstop razume kot dejstvo, ki bo razbremenilo delovanje nove vlade«. Kadrovskih kiksov (poslanca Ivan Vogrin in Truda Pepelnik) že vajeni predsednik Državljanske liste Gregor Virant pa je ocenil, da je Maher z odstopom naredil častno dejanje. Virant sedaj intenzivno išče novega ministra za infrastrukturo in prostor. Med možnimi kandidati se je omenjalo direktorja slovenske podružnice Rail Cargo Austria Ivana Novaka, predsednika odbora DL za infrastrukturo Fidela Krupića in vodjo družbe Genera Urbana Jana.

Naložba v prihodnost otrok
V Sloveniji (seveda tudi na Gorenjskem) je vrtcev veliko premalo, da bi lahko zadostili vse večjemu vpisu malčkov v vzgojno-varstvene programe. In medtem ko številne občine (seveda tudi marsikatera gorenjska) ne zmorejo ali ne znajo zagotoviti dovolj vrtčevskih prostorov, smo se ta teden lahko seznanili, kako je k reševanju perečega problema pristopila Občina Zagorje ob Savi. Na javni dražbi so namreč pred dnevi za dobrih 400 tisoč evrov prodali svoj sicer propadajoči počitniški objekt v Vrsarju, kupnino (hrvaški kupec jo mora še nakazati) pa bodo uporabili za sanacijo poslopja nekdanje tovarne Lisca, v katerem so pred dvema letoma uredili tri oddelke vrtca, sedaj pa želijo v njem urediti sodoben desetoddelčni vrtec in centralno kuhinjo ter s tem dokončno odpraviti prostorske težave z vrtci. Štiristo tisočakov bo seveda premalo, saj je celotna naložba v nakup in obnovo objekta vredna kar 4,5 milijona evrov, vendar pa jim je uspelo pridobiti tudi 1,8 milijona evrov evropskega denarja, preostanek pa bo prispevala občinska blagajna. Projekt bo torej kar drag, toda v Zagorju ob Savi menijo, da je zagotavljanje možnosti za vključitev otrok v programe predšolske vzgoje ena od najboljših naložb lokalne skupnosti za prihodnost mladine. Upajmo, da se bo tudi na Gorenjskem našlo čim več posnemovalcev.