Nujno ozaveščanje o tujerodnih vrstah

V Info središču Triglavska roža na Bledu so se pred nedavnim pogovarjali o tujerodnih vrstah na širšem območju Triglavskega narodnega parka.

Bled - Tujerodne vrste na naših tleh niso nov pojav, a v zadnjem času postaja ta problematika še posebno pereča, je opozorila sodelavka Triglavskega narodnega parka Tanja Menegalija. »Ljudje te rastline opazijo, a ponavadi šele takrat, ko se jih ne morejo več znebiti,« je poudaril Miha Žvan iz Društva za varstvo okolja Bled, ki je izpostavil zlasti problem japonskega dresnika, ki med drugim prerašča obalo Blejskega jezera ter rek in potokov in marsikje že onemogoča dostop do vode. Špela Remec Rekar iz Agencije za okolje pa je opozorila na potujočo trikotničarko, tujerodno vrsto školjke, ki ogroža Blejsko jezero. Predvsem je treba preprečiti, je poudarila, da bi jo zanesli tudi v Bohinjsko jezero, kjer je zaenkrat še niso opazili. Zato so se vsi trije strinjali, da je treba ljudi ozaveščati o problemu tujerodnih vrst, zlasti invazivnih, ki povzročajo spremembe v okolju in dolgoročno vplivajo na manjšo biotsko raznovrstnost.

V Društvu za varstvo okolja Bled so se že pred tremi leti lotili odstranjevanja tujerodne rastlinske vrste japonski dresnik, pred tem pa so le opazovali, kako se širi. Najprej so izdelali zemljevid rastišč, ki jih je po besedah Mihe Žvana okrog sto. »Rastlino je treba kar naprej kositi, saj sicer zrase do višine treh metrov,« je opozoril in dodal, da so z rednim odstranjevanjem japonskega dresnika dokazali, kaj lahko tudi tako majhno društvo, kot je njihovo, naredi v svojem okolju. Med tujerodnimi vrstami, ki se razraščajo na Bledu, je omenil še zlato rozgo, octovec, ki zraste tudi do višine šestih metrov, pajesen in orjaški dežen. »Slednji je zelo nevaren, saj povzroča opekline, če ga zanesemo v oči, pa lahko celo oslepimo.« Te rastline tudi spreminjajo podobo krajine, ki je zaradi tega videti monotona in zanemarjena, kar vpliva na izgubo vrednosti zemljišč. »Za lastnike pa obenem to pomeni nenehno delo z odstranjevanjem teh rastlin.« Negativnih vplivov invazivnih vrst je še več. »Potujoča trikotničarka se recimo pritrjuje tudi na domorodne školjke, in ker se zelo hitro razmnožuje, jih lahko zaduši,« je razložila Tanja Menegalija. Vnesene vrste, je še opozorila, lahko spremenijo celoten ekosistem, kot se je zgodilo pri naselitvi jezerske zlatovščice v visokogorska jezera, saj so pojedle vse rakce v jezeru, to pa je povzročilo razraščanje alg, s katerimi so se prej hranili rakci. Nekatere vrste, je še dodala, povzročajo tudi gospodarsko škodo in vplivajo na zdravje ljudi. »Kot recimo ambrozija, ki je zelo alergena.« Znotraj Triglavskega narodnega parka so popisali 19 vrst tujerodnih rastlin na 912 lokacijah, tujerodnih živalskih vrst pa so našteli osem. »Mnoge med njimi so naturalizirane, kot recimo svizec in kozorog.«

Najbolj pomembno, je poudarila Menegalija, je preprečevati vnos tujerodnih vrst v park oziroma preprečevati njihovo širjenje z rednim odstranjevanjem. Tega so se zato s pomočjo blejskih potapljačev lotili tudi pri potujoči trikotničarki, ki v Blejskem jezeru nima dovolj tekmecev, je poudarila Špela Remec Rekar. Domače vrste školjk, je pojasnila, so zarite v mulj, samo trikotničarka se lahko pritrdi na trdno podlago. »Tu ima zato popolnoma izpraznjen ekološki prostor.« Niso pa povsem brez naravnih sovražnikov, je optimistično končala, saj so hrana dvema vrstama rib, ki jih najdemo tudi v Blejskem jezeru, in sicer rdečeoki in ostrižu.