Posnemamo naravo

Besedilo: Helena Jelovčan
Kategorija: GG Plus / sreda, 27. marec 2013 / 06:00

Le rodovitna zemlja bo dala zdrav in obilen pridelek. Česa ji manjka ali ima morda preveč, najbolj natančno razkrijejo laboratorijske analize.

Tla so sestavljena iz različnih plasti. Kmete in vrtičkarje seveda najbolj zanima zgornja organska plast, ki jo razen rastlinskih korenin in živih organizmov pretežno sestavlja humus. Ravnovesje v tleh zagotavlja, da bodo rastline, ki iz njih črpajo hranila, okusne, pa tudi odporne proti boleznim in škodljivcem.

Rodovitno zemljo ustvarimo in tudi obdržimo s pravilno obdelavo, s kolobarjenjem in z gnojenjem, skratka, z ravnanjem, ki čim bolj posnema dogajanja v naravi. Narava zemlje ne orje in ne lopata, živali in živalice jo »preorjejo« zgolj do petih, šestih centimetrov globoko. Kolobarimo tako, da isto vrsto rastlin spet sejemo ali sadimo na isto gredo šele čez štiri, pet let. Z mešanimi kulturami oziroma s kombinacijo dobrih sosedov rastlinam ne izboljšamo le okusa in arome, ampak jih zaščitimo tudi pred škodljivci. Proti njim si pomagamo tudi z zeliščnimi pripravki, ki jih lahko zvarimo sami. Z različnimi pripravki prav tako poskrbimo za hranila. Gnojimo še s kompostom, z uležanim gnojem zdravo raslih živali ali z organskimi gnojili v peletih. Zemljo med rastlinami zastiramo. Znanja o tem, kako vrtnariti in kmetovati v soglasju z naravo, se ponujajo vsepovsod, le zgrabiti jih je treba.

Če pa skrbnemu ravnanju navkljub opažamo, da je z zemljo nekaj narobe oziroma bi radi vedeli, s kakšno imamo opraviti, se je pametno odločiti za analizo tal. Ne gre le za ugotavljanje kislosti, vsebnosti kalija, fosforja, magnezija ali organskih snovi v njih, pač pa tudi za preverjanje onesnaženosti s težkimi kovinami, ki je vse bolj zaskrbljujoča. Ponudnikov izdelave tovrstnih analiz je več, med njimi tudi Centralni laboratorij Kmetijskega inštituta Slovenije v Ljubljani. Cene niso pretirane, najbolj enostavna analiza stane dobrih osemnajst evrov.

Vzorec za analizo vzamemo s sondo ali z lopato na 20 do 25 odvzemnih mestih, enakomerno razporejenih po zemljišču. Z lopato zarežemo dva do tri centimetre velik kvadrat do globine 25 centimetrov na orni njivi, do šest na travniku in do 40 centimetrov v trajnem nasadu. Odvzeto zemljo z vseh mest v posodi dobro premešamo ter od pol do enega kilograma vzorca shranimo v plastično vrečko. Opremimo ga s podatki o sebi in o zemlji ter čim prej dostavimo v laboratorij. Razen izdelave analiz strokovnjaki glede na rezultate lahko svetujejo tudi nadaljnje gnojenje.