Rajko Žebaljec izdelovanje cvetnonedeljskih butaric z veseljem pokaže vsem, ki jih to zanima.

Butarice so danes bolj bogate

Včeraj, ko je bila cvetna nedelja, je bil pri maši tudi blagoslov velikonočnih butaric. Eden bolj znanih izdelovalcev butaric v Tuhinjski dolini je Rajko Žebaljec s Potoka, ki je tudi letos izdelal več kot sto malih butaric, za doma pa še butaro, visoko kar deset metrov.

Kamnik - Rajko Žebaljec se je vezanja cvetnonedeljskih butaric naučil kot otrok od svojega očeta, ki jih je izdeloval za domače potrebe in sorodnike ter sosede. Svoje znanje je bolj množično začel uporabljati šele zadnja leta, predvsem na pobudo Turističnega društva Tuhinjska dolina, katerega član je tudi sam, ki spodbuja stare običaje in ohranjanje rokodelskih znanj.

»Rad pokažem ljudem, da vidijo, kako se to dela. Moje znanje iz otroštva se je ohranilo, je pa res, da danes izdelujemo nekoliko bolj bogate butarice, kot so jih v teh krajih včasih. Danes zelenje povežemo bolj skrbno in lično, dodamo tudi kakšno okrasje iz krep papirja ali pa trakove. Sicer pa povežemo zelenje, ki ga je mogoče najti v okolici doma. Sam dodajam bršljan, gričevnik, cipreso, brinje, oljčne veje, tudi sivko in celo lisičji rep, ki raste na našem domačem travniku. Včasih so ga posušenega uporabljali za ometanje krušnih peči, danes pa se prav lepo poda tudi v butarice. Butarica naj bi vsebovala sedem različnih vrst lesa in če se le da, se tega držimo,« nam je na velikonočnem sejmu v Termah Snovik, kjer se je letos z izdelavo butaric predstavljal že osmič, povedal Rajko Žebaljec. Pri izdelovanju butaric mu pomaga tudi žena Manja, največ dela pa bosta imela prav te dni. »Priprava se z nabiranjem zelenja začne že nekaj dni prej, a prav veliko prej ne, saj sicer veje ovenijo. Včasih se je za lepo zelenje treba precej potruditi, sam sem lansko leto za bujen bršljan splezal celo na 25 metrov visoko drevo,« v smehu pojasni in nadalje razloži, da se butaric ne da vezati cel dan, saj že po nekaj urah prsti začnejo močno boleti. Lansko leto sta jih z ženo izdelala okoli 150, tudi letos bo podobno, a navadno jih na koncu zmanjka, saj se zaloge delati ne da, povpraševanja pa je iz leta v leto več. Ljudje niso izbirčni, pojasni, kupujejo pa butarice različnih velikosti.

Ob vsem delu v preteklem tednu pa si je Rajko Žebaljec skupaj s svojim sinom Andražem letos vzel čas še za izdelavo domače butarice. Pravzaprav butare, saj je bila ta velika več metrov. Pred dvema letoma sta že izdelala osem metrov dolgo, ki so jo nato nesli v vaško cerkev, za letos pa sta si zadala izdelati še dva metra daljšo, za kar pa bo potrebna tudi pomoč kakšnega soseda.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Podblegaške novice / petek, 23. september 2022 / 08:39

Podblegaške novice, št. 7

Podblegaške novice, 23. september 2022, št. 7

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Varno in zdravo na soncu

Zmerno sončenje ugodno vpliva na zdravje ljudi, nevarno pa je prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom. Poleg senčne lege, ustrezne obleke, pokrival in očal so varovalni pripravki za sončenje najpomem...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hrustljavo, zdravo, tudi pikantno

Solate pri žaru ne smejo manjkati

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Francoza spet v napadu

Citroën Berlingo in Peugeot Partner bosta spet agresivno nastopila v razredu križancev med osebnimi avtomobili in lahkimi dostavniki.

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Premišljeno z zdravili

Zdravila sodijo med nevarne odpadke, zato jih po uporabi ali preteku roka uporabnosti nikar ne mečite v smeti ali v straniščno školjko. Komunalna podjetja imajo zbiralne akcije nevarnih odpadkov, na v...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hudičev sadež na prestolu svetovne prehrane

Kdaj smo se na Slovenskem prvič srečali s krompirjem, ni povsem jasno, domneva pa se, da v tridesetih letih 18. stoletja. Dobra tri desetletja kasneje, natančneje 16. maja 1767, je Marija Terezija pod...