Rajko Žebaljec izdelovanje cvetnonedeljskih butaric z veseljem pokaže vsem, ki jih to zanima.

Butarice so danes bolj bogate

Včeraj, ko je bila cvetna nedelja, je bil pri maši tudi blagoslov velikonočnih butaric. Eden bolj znanih izdelovalcev butaric v Tuhinjski dolini je Rajko Žebaljec s Potoka, ki je tudi letos izdelal več kot sto malih butaric, za doma pa še butaro, visoko kar deset metrov.

Kamnik - Rajko Žebaljec se je vezanja cvetnonedeljskih butaric naučil kot otrok od svojega očeta, ki jih je izdeloval za domače potrebe in sorodnike ter sosede. Svoje znanje je bolj množično začel uporabljati šele zadnja leta, predvsem na pobudo Turističnega društva Tuhinjska dolina, katerega član je tudi sam, ki spodbuja stare običaje in ohranjanje rokodelskih znanj.

»Rad pokažem ljudem, da vidijo, kako se to dela. Moje znanje iz otroštva se je ohranilo, je pa res, da danes izdelujemo nekoliko bolj bogate butarice, kot so jih v teh krajih včasih. Danes zelenje povežemo bolj skrbno in lično, dodamo tudi kakšno okrasje iz krep papirja ali pa trakove. Sicer pa povežemo zelenje, ki ga je mogoče najti v okolici doma. Sam dodajam bršljan, gričevnik, cipreso, brinje, oljčne veje, tudi sivko in celo lisičji rep, ki raste na našem domačem travniku. Včasih so ga posušenega uporabljali za ometanje krušnih peči, danes pa se prav lepo poda tudi v butarice. Butarica naj bi vsebovala sedem različnih vrst lesa in če se le da, se tega držimo,« nam je na velikonočnem sejmu v Termah Snovik, kjer se je letos z izdelavo butaric predstavljal že osmič, povedal Rajko Žebaljec. Pri izdelovanju butaric mu pomaga tudi žena Manja, največ dela pa bosta imela prav te dni. »Priprava se z nabiranjem zelenja začne že nekaj dni prej, a prav veliko prej ne, saj sicer veje ovenijo. Včasih se je za lepo zelenje treba precej potruditi, sam sem lansko leto za bujen bršljan splezal celo na 25 metrov visoko drevo,« v smehu pojasni in nadalje razloži, da se butaric ne da vezati cel dan, saj že po nekaj urah prsti začnejo močno boleti. Lansko leto sta jih z ženo izdelala okoli 150, tudi letos bo podobno, a navadno jih na koncu zmanjka, saj se zaloge delati ne da, povpraševanja pa je iz leta v leto več. Ljudje niso izbirčni, pojasni, kupujejo pa butarice različnih velikosti.

Ob vsem delu v preteklem tednu pa si je Rajko Žebaljec skupaj s svojim sinom Andražem letos vzel čas še za izdelavo domače butarice. Pravzaprav butare, saj je bila ta velika več metrov. Pred dvema letoma sta že izdelala osem metrov dolgo, ki so jo nato nesli v vaško cerkev, za letos pa sta si zadala izdelati še dva metra daljšo, za kar pa bo potrebna tudi pomoč kakšnega soseda.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / petek, 29. julij 2011 / 07:00

Nesreče

Po nesreči odpeljal naprej Gozd-Martuljek - V ponedeljek okoli 12.35 se je v naselju Gozd-Martuljek pripetila prometna nesreča s pobegom. Vanjo sta bi...

Objavljeno na isti dan


Kranjska Gora / / 16:28

Z enotno vizijo do skupnega uspeha

Osrednja slovesnost ob prazniku Občine Kranjska Gora je bila na predvečer praznika, v soboto, 6. avgusta. Občinska priznanja so podelili Društvu Gorska reševalna služba (GRS) Kranjska Gora, Janezu Zaj...

Jesenice / / 16:25

Obnova pokopališkega objekta na Blejski Dobravi

V objektu ne bo več gostinskega lokala, uredili pa bodo čajno kuhinjo, prostor za pripravo žar in razstavni prostor krst.

Kranjska Gora / / 16:22

Odprli brunarico Krmiše

Družina Mirka Robiča in njegove partnerice Nataše Bricman je v bližini njihove ekološke kmetije, po domače pr' Vaho v Srednjem Vrhu v občini Kranjska Gora, pred nedavnim odprla brunarico Krmiše, kjer...

Slovenija / / 16:20

Energijske pijače med mladimi: čas za alarm

Trg energijskih pijač je eden najhitreje rastočih na svetu. Predvsem mladi jih pogosto uživajo, pri čemer niti ne razmišljajo o možnih škodljivih učinkih, opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije.

Gospodarstvo / / 14:28

Afriške prašičje kuge še ni – naj tako tudi ostane

Širjenje afriške prašičje kuge proti vzhodu in zahodu Evrope predstavlja vse večje tveganje tudi za domače in divje prašiče v Sloveniji, kjer se doslej bolezen še ni pojavila.