Rajko Žebaljec izdelovanje cvetnonedeljskih butaric z veseljem pokaže vsem, ki jih to zanima.

Butarice so danes bolj bogate

Včeraj, ko je bila cvetna nedelja, je bil pri maši tudi blagoslov velikonočnih butaric. Eden bolj znanih izdelovalcev butaric v Tuhinjski dolini je Rajko Žebaljec s Potoka, ki je tudi letos izdelal več kot sto malih butaric, za doma pa še butaro, visoko kar deset metrov.

Kamnik - Rajko Žebaljec se je vezanja cvetnonedeljskih butaric naučil kot otrok od svojega očeta, ki jih je izdeloval za domače potrebe in sorodnike ter sosede. Svoje znanje je bolj množično začel uporabljati šele zadnja leta, predvsem na pobudo Turističnega društva Tuhinjska dolina, katerega član je tudi sam, ki spodbuja stare običaje in ohranjanje rokodelskih znanj.

»Rad pokažem ljudem, da vidijo, kako se to dela. Moje znanje iz otroštva se je ohranilo, je pa res, da danes izdelujemo nekoliko bolj bogate butarice, kot so jih v teh krajih včasih. Danes zelenje povežemo bolj skrbno in lično, dodamo tudi kakšno okrasje iz krep papirja ali pa trakove. Sicer pa povežemo zelenje, ki ga je mogoče najti v okolici doma. Sam dodajam bršljan, gričevnik, cipreso, brinje, oljčne veje, tudi sivko in celo lisičji rep, ki raste na našem domačem travniku. Včasih so ga posušenega uporabljali za ometanje krušnih peči, danes pa se prav lepo poda tudi v butarice. Butarica naj bi vsebovala sedem različnih vrst lesa in če se le da, se tega držimo,« nam je na velikonočnem sejmu v Termah Snovik, kjer se je letos z izdelavo butaric predstavljal že osmič, povedal Rajko Žebaljec. Pri izdelovanju butaric mu pomaga tudi žena Manja, največ dela pa bosta imela prav te dni. »Priprava se z nabiranjem zelenja začne že nekaj dni prej, a prav veliko prej ne, saj sicer veje ovenijo. Včasih se je za lepo zelenje treba precej potruditi, sam sem lansko leto za bujen bršljan splezal celo na 25 metrov visoko drevo,« v smehu pojasni in nadalje razloži, da se butaric ne da vezati cel dan, saj že po nekaj urah prsti začnejo močno boleti. Lansko leto sta jih z ženo izdelala okoli 150, tudi letos bo podobno, a navadno jih na koncu zmanjka, saj se zaloge delati ne da, povpraševanja pa je iz leta v leto več. Ljudje niso izbirčni, pojasni, kupujejo pa butarice različnih velikosti.

Ob vsem delu v preteklem tednu pa si je Rajko Žebaljec skupaj s svojim sinom Andražem letos vzel čas še za izdelavo domače butarice. Pravzaprav butare, saj je bila ta velika več metrov. Pred dvema letoma sta že izdelala osem metrov dolgo, ki so jo nato nesli v vaško cerkev, za letos pa sta si zadala izdelati še dva metra daljšo, za kar pa bo potrebna tudi pomoč kakšnega soseda.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / nedelja, 15. junij 2014 / 11:06

Gore v žepnem formatu

Jelena Justin je predstavila nov planinski vodnik Pozdravljene, gore III in dejala: »Gore so lepe, tudi če hodiš sam. Še lepše so, če hodiš v družbi ljudi, ki jih imaš rad.«

Objavljeno na isti dan


Radovljica / sobota, 7. april 2007 / 07:00

Antične izkopanine v Mošnjah

Mošnje – Po treh mesecih bodo v Mošnjah na trasi bodoče gorenjske avtoceste na odseku med Vrbo in Peračico v torek zaključili z arheološkimi izkopavanji. Kot je povedala...

Splošno / sobota, 7. april 2007 / 07:00

Kako so na Jesenicah včasih živeli

V knjižici je zbranih šestnajst pripovedi Jeseničanov o tem, kakšne so bile Jesenice nekoč.

Splošno / sobota, 7. april 2007 / 07:00

Petje je znamenje veselega srca

Trije šolski pevski zbori, v katerih prepeva kar tretjina učencev, in učiteljski pevski zbor Mavrica so krepko ogreli srca in dlani obiskovalcev.

Splošno / sobota, 7. april 2007 / 07:00

Zaposlitveni center za invalide

V Šentplavžu je trenutno zaposlenih pet invalidov. Radi bi sodelovali s še več podjetji.

Splošno / sobota, 7. april 2007 / 07:00

Šansoni in zimzelene melodije

Lojze Krajnčan je zasnoval koncert, na katerem se prepletajo zimzelene melodije in sodobni šansoni slovenskih ustvarjalcev.