Obrezovanje zelo vpliva na pridelek

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: GG Plus / sobota, 23. marec 2013 / 06:00

"Obrezovanje sadnega drevja je zelo pomembno, saj močno vpliva na količino in kakovost sadja," poudarja Tatjana Zupan, vodja sadovnjaka Resje (KGZ Sava Lesce) in predsednica Sadjarskega društva Gorenjske.

Kdaj je najprimernejši čas za obrezovanje jablan?

»Jablane in tudi vse druge »pečkarje« obrezujemo v času zimskega mirovanja. Če imamo velik sadovnjak, kot je naš na Resju, začnemo že januarja in končamo konec aprila. V manjšem sadovnjaku je za obrezovanje najprimernejši čas februarja in marca.«

Ali je potrebno sadno drevje obrezati prav vsako leto?
»To moramo narediti vsako leto, pri tem pa je pomembno, da rez prilagodimo rodnosti. Z rezjo namreč vzpostavimo ravnotežje med rastjo in rodnostjo. Če rez opustimo, porušimo to ravnotežje.«

Kako se lotimo obrezovanja?
»Ko sadjar pristopi k drevesu, ki ga želi obrezati, mora pregledati, ali ima močno rast, torej veliko enoletnih poganjkov, ali ne, koliko ima drevo rodnih brstov, ... Na podlagi tega se odloči, kako bo obrezal drevje. Ne sme delati šablonsko, vsako leto enako, ampak mora rez prilagoditi stanju drevesa. Če je na drevesu malo rodnih brstov, mora paziti, da jih čim manj odstrani. Če je brstov veliko, lahko reže močneje in pri tem že z rezjo opravi prvo redčenje plodov. Če je veliko enoletnih poganjkov, kar pomeni, da je rast močna, je bolje, da sadno drevje obrezuje malo kasneje, torej ob koncu marca. Praviloma obrezuje od vrha proti spodnjemu delu krošnje, zgornje veje morajo biti krajše od spodnjih, tako da drevo dobi stožčasto obliko trikotnika. To je pomembno zato, da svetloba lahko pride do vseh vej in do vseh plodov.«

Katere so najpogostejše napake, ki jih delajo vrtičkarji oz. ljubiteljski sadjarji?
»Pomembno je, da sadno drevo pravilno posadijo, saj to kasneje zelo vpliva na rast in rodnost. Če ga posadijo pregloboko in je cepljeno mesto v zemlji, potem drevo močno raste in ga težko obvladujejo. Po posaditvi drevesa je pomembno, da je vzgojna rez pravilna. To pomeni, da sadiko spomladi prikrajšajo na primerno višino, ker s tem spodbudijo rast. Že tedaj si morajo zamisliti, kako bodo drevo vzgajali oz. kakšne oblike bo – kotlaste, piramidalne ... Ponavadi se odločajo za en vrh. Dogaja se tudi, da na višjem delu drevesa puščajo predebele veje, tako da so te veje debelejše kot spodnje. S tem nastaja zgoraj »marela«, ki preprečuje svetlobi, da bi prehajala v spodnji del krošnje in da bi osvetlila vse plodove.«

Ljubiteljske sadjarje je pogosto strah, da bi drevo obrezali preveč, in se bojijo za vsako vejo ...
»Običajno res porežejo premalo. V osnovi je tako: porezati je treba vse vodene oz. pokončne poganjke, vse, ki izraščajo iz hrbta vej, vse, ki segajo v notranjost krošnje, vse, ki izraščajo navzdol, ... Pri tem je pomembno tudi to, da z rezjo ne prenašajo rodnosti na konec vej oz. da je ta čim bližje deblu.«

So morda tudi primeri, ko vrtičkarji obrežejo drevo preveč »v živo«?
»Običajno ga močno porežejo takrat, ko drevo že bujno raste. Porežejo vse enoletne poganjke in še kaj zraven. Drevo na to spet reagira z bujno rastjo. V tem primeru ga je treba obrezati čim kasneje in nekatere enoletne poganjke upogniti, da začnejo roditi. S tem se umiri tudi rast.«

Je glede rezi kakšna razlika med nizkim in visokodebelnim sadnim drevjem?
»Drevesa na šibkih podlagah prej obrodijo, rez je nekoliko drugačna kot pri visokodebelnih drevesih, razlika je tudi v vzgojni obliki. Že pri posaditvi visokodebelnih dreves pustimo spodnje veje višje, da lahko potem spodaj kosimo.«

Koliko strokovno obrezovanje drevja vpliva na pridelek sadja?
»Rez je najpomembnejši sadjarski ukrep in zelo vpliva na količino in na kvaliteto sadja. Razlika je že v rodnosti. Drevo, ki ni negovano oz. ga ne obrezujemo, rodi vsako drugo leto. S pravilno rezjo drevo spodbudimo k temu, da rodi vsako leto. Tudi kakovost plodov je na pravilno obrezanem drevju boljša. Plodovi so bolj osvetljeni, okusnejši in lepše obarvani, v njih je več sladkorja kot v tistih, ki so v senci.«

Kaj bi rekli za gorenjske vrtičkarje: ali znajo pravilno obrezati sadno drevje?
»Vrtičkarji, ki jih sadjarstvo zanima in so se udeležili tudi kakšne praktične predstavitve obrezovanja, znajo sadno drevje kar dobro obrezati. Še vedno pa vidim tudi kakšno drevo, ki je obrezano kot pušpan in so vse enoletne vejice prikrajšane. Bolj ko režemo, bolj raste, sadno drevo pa s tem postaja podobno okrasnemu grmu z gosto krošnjo, kar je dobro za senco in slabo za pridelek.«

Ali videvate tudi sadovnjake, kjer sadnega drevja ne obrezujejo?
»Tudi na Gorenjskem so primeri opuščenih nasadov, a vse več je dobro negovanih, oskrbovanih sadovnjakov. K temu je deloma pripomogla tudi kriza.«

Se je obrezovanja možno naučiti le iz knjig in nasvetov, ki jih je tudi na svetovnem spletu kar precej?
»Samo iz knjig se ne da ničesar naučiti, tudi Butalcu, ki je samo gledal druge, se ni uspelo naučiti kovaštva. Vsak mora sam poskusiti in potem opazovati, kako se je drevo odzvalo na rez.«