Je b'lo pasje vroče

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / / 13:59

Storžič (2132 m) – Gora piramidaste oblike je priljubljen vrh v vseh letnih časih. Gora, ki je na vseh panoramskih razglednicah Kranja.

Ošiljena piramida, ki je na vseh panoramskih razglednicah Kranja. Na Storžič vodi več poti; najbolj obljudena je tista čez Kališče, najkrajša je čez Žrelo, meni osebno najlepša pa tista čez greben Psica. Zakaj ime Psica? Pojma nimam, bom pa sklepala, da je morda kakšen lovec nekoč davno dejal, da je b'lo pasje vroče, ko se je po tem grebenu dvigoval proti Storžiču. Ja, v poletnih dneh je resnično vroče, saj je greben prepleten z ruševjem, ki v sebi akumulira sončno toploto. Pot je zahtevna, jeklenice so le na nujnih mestih, sicer pa je to tipična grebenska pot, ki gre gor pa dol pa spet gor in dol itd.

Odpeljemo se do Trstenika in nadaljujemo naprej do vasi Povlje. Peljemo se skozi vas, na koncu katere se cesta strmo dvigne. Parkirišče na desni strani nam da vedeti, da bomo tukaj pustili jeklenega konjička. Po žledolomu in zaradi lubadarja je ogromno gozda izsekanega, zato je tudi pot do Velike Poljane povsem nova. Tista stara, t. i. Dolenčeva pot nas zdaj pripelje na Javornik. S parkirišča začnemo hoditi po cesti, v smeri Male in Velike Poljane. Cesti nekaj časa sledimo in precej hitro dosežemo kamnolom. Skozi grapo je lepo nadelana stopničasta pot, potem pa nas smerokaz usmeri desno proti Veliki Poljani. Sledi strm vzpon po gozdnem grebenu, dokler ne dosežemo pomola, kjer strmina popusti. Sledi vzpon po gozdnem kolovozu vse do planine. Do planine smo potrebovali približno 1 uro in 30 minut. Nadaljujemo naprej do sedla med Grebencem in Psico na nadmorski višini 1410 m. Smerokaz nas usmeri desno na gozdno stezo, ki se v kratkih okljukih začne strmo dvigovati skozi bukov gozd. Pot zavije rahlo desno in tudi strmina popusti. Kmalu dosežemo konec gozda in razpotje; desno oz. naravnost nas usmeri lažja pot na Storžič, levo pa zavije zahtevna pot na Storžič čez Psico. Sledimo markacijam v levo. Na začetku pot poteka med ruševjem in redkimi drevesi, nato pa se ponovno strmo zagrize v gozd. Strmina narašča in sem in tja je teren izpostavljen. Pot nas pripelje na greben, ki je precej razgleden, tudi dokaj izpostavljen. Ponekod nam je v pomoč nekaj metrov jeklenice. Ko se nam z leve strani pridruži zavarovana plezalna pot skozi Žrelo, nas čaka le še pot navzgor in nekaj poplezavanja po izpostavljenem zahodnem grebenu. Prehodi so odlični, plezanje je na nekaterih mestih zavarovano, občasno pa si moramo pomagati tudi s prijemanjem za golo skalo. Naj nas ne zavede, kaj in kje je vrh Storžiča. Na eni od grebenskih točk bo videti, kot da je na sedlu med dvema vrhovoma, na naslednjem ovinku pa nam bo jasno, da je bila le optična prevara, da je vrh še bolj zadaj, kot smo mislili. Ampak, ni težko; splača se »pomatrat«. Z Velike Poljane čez Psico do Storžiča smo potrebovali približno 2 uri in 30 minut.

In na vrhu Storžiča: razgled, ki vabi in polni izpraznjene baterije. Na jugu in proti zahodu je pred nami gorenjska ravnina; vse od Ljubljane preko Kranja do Radovljice in Bleda. Na obzorju se daleč stran visoko dviga slovenski očak, v vsej svoji lepoti pa tudi drugi Julijci. Pogled proti vzhodu se ustavi na Kočni, Grintovcu, Mrzli gori, Kalškem grebenu ter Krvavcu. Na severni strani je pred nami pogorje Košute, planina Veliki Javornik, Stegovnik, na avstrijski strani pa Pristovški Storžič ter Obir. Šmarna gora na jugu je videti kot malo večja krtina, pogled pa potuje vse od Polhograjskega hribovja do Snežnika.

Storžič nam nudi vrsto možnosti za sestop, a ker nas jekleni konjiček čaka v Povljah, predlagam, da izberemo tisti najhitrejši sestop po žlebu, mimo Karničarjeve koče na planini Javornik. Če bi pa še malce podaljšali, pa sestopimo po žlebu do mesta, kjer nas smerokaz usmeri proti Veliki Poljani. To je tista že prej omenjena lažja pot na Storžič; z Velike Poljane pa po smeri sestopa v dolino. Kjerkoli že, srečno!

Nadmorska višina: 2132 m
Višinska razlika: 1518 m
Trajanje: 7 ur
Zahtevnost: 5 / 5