Šopek za Tanjo

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / / 06:00

Tanja Draksler je šestintridesetletno dekle z downovim sindromom. Njena starša sta v njej znala prepoznati in razviti številne talente, od ustvarjalnih do glasbenih. Tanja je tudi velika oboževalka soimenjakinje, pevke Tanje Žagar ...

Tanja Draksler je doma v Mavčičah v hiši, polni pozitivne energije. Živi skupaj s staršema Eriko in Milanom, sestro Majo s soprogom Matjažem in nečakoma, štiriletnim Svitom in dveletnim Ažbetom. Pozornost obiskovalca najprej vzbudi Tanjina soba, v kateri se počuti kot princeska in v kateri je veliko barv. »V moji sobi je veliko lila barve, ki me sprošča. Zelena barva je barva trave. Rumena je sonce in me ravno tako sprošča. Modra je kot morje. Roza pa je barva princesk,« z navdušenjem opisuje Tanja Draksler. Zakaj princeske, jo vprašam. »Princeske so vitke, lepe in imajo lepe lase,« odgovori. V svoji sobi ima tudi televizijo, najraje in največkrat si ogleda Heidi, ker je v filmu tako lepa zgodba, pa tudi slovenski filmi Kekec, To so gadje in Ne joči Peter so ji zelo pri srcu.

Tanja je bila pred nekaj dnevi še povsem pod vtisi koncerta Tanje Žagar, ki ga je obiskala skupaj s staršema. Iz prve vrste v dvorani v Žirovnici je naša sogovornica spremljala koncert, ob koncu pa pevko na odru nagradila s šopkom. »Tanja Žagar je zame najboljša pevka, imam vse njene zgoščenke; prvo, drugo, tretjo in še posnetek njenega zlatega koncerta v Celju, na katerem sem nastopila z zborčkom od A do Ž,« z iskricami v očeh pripoveduje Tanja Draksler, ki ima svojo sobo polepljeno s plakati priljubljene pevke. »Rojstni dan sem imela februarja, Tanja je obljubila, da me obišče, ko bo imela čas. Tudi lani se je oglasila, meseca maja je bilo.«

Tanja Draksler je širšo javnost prvič opozorila nase lani s samostojno razstavo likovnih del na temo Živali nam pripovedujejo v Galeriji Krvina v Gorenji vasi. Predstavila se je z desetimi velikimi akrilnimi platni, ustvarjala je pod mentorstvom Tatjane Ferengja. Pri Tanji ima umetnost zdravilno moč. Njena starša povesta, da ne mine dan, da ne bi vzela v roke čopiča, barvic in ustvarjala ter izražala svojih čustev in misli. V svoji sobi, ki je pravi atelje, lahko ustvarja ure in ure. Na slikarskem stojalu je imela pred nekaj dnevi nedokončano mandalo. »Risanje mandal je priljubljena tema moje mentorice Tatjane Ferengja. V Koštaboni bom prvič pokazala to mandalo, ob dnevu odprtih vrat Planeta 47,« je razložila.

S kovčkom na izlet

Tanja Draksler je zelo dejavna v Društvu Sožitje Kranj na več področjih; pleše pri folklorni skupini, obiskuje glasbene delavnice, kjer sodeluje z igranjem na ksilofon, obiskuje tudi ustvarjalne delavnice. Pri slednjih zdaj izdelujejo lutke za predstavo Trnuljčica, ki jo bodo prvič uprizorili ob uradnem odprtju novih prostorov Društva Sožitje Kranj v OKC Krice krace v starem mestnem jedru Kranja. Ima sploh kaj časa zase, jo vprašam, pa v smehu odgovori, da ne … Z Društvom Sožitje Kranj gre družina Draksler tudi na izlete, Tanjin oče pove, da je hčerki važno samo to, da se stalno nekaj dogaja, hkrati še razloži: »Tanja stalno sprašuje, ali bomo šli na izlet s kovčki. To namreč pomeni, da gremo za več dni. Tudi ko gremo na enodnevni izlet na morje, vpraša, tako za vsak primer, a so kovčki v prtljažniku.« Mamica Erika pojasni, da Tanji vsaka aktivnost prinese nekaj dobrega: »Z glasbenim udejstvovanjem je aktivna na umskem področju, ples ji z gibanjem prinese nekaj rekreacije. Če bi jo pustili povsem na miru, bi Tanja lahko tudi po cel dan samo sedela in risala.« Oče doda, da dejavnosti Tanji niso prisila in da je hčerka najbolj zadovoljna, ko je obkrožena z ljudmi. Tanja doda, sta ji bila zelo všeč izleta z Gorenjskim glasom.

Tanjina služba je delo v Varstveno delovnem centru Kranj. »Všeč so mi delo, prijatelji, prijateljice, pa plača,« izpostavi. »Da vidite, kako ta zasluženi denar varčuje. Pravi, da ga hrani za domsko skupnost v Škofji Loki. S soprogom sva šla nekajkrat sama na dopust, Tanja pa je bila medtem v domski skupnosti. Tam ji je tako zelo všeč, da kar naprej sprašuje, kdaj bova spet kam šla,« pove mami Erika. »Sama sem v sobi, všeč mi je kuharica Nada, pa Zlata, ki nas je učila trebušni ples,« je navdušena Tanja nad občasnim življenjem »na svoje«.

Sogovornica, od katere se prav lahkotno navzameš pozitivne energije, sodeluje tudi z Mucami Copataricami; to so tiste prijetne gospe, ki pletejo copatke in z njimi razveseljujejo novorojenčke, še bolj pa njihove mamice v kranjski porodnišnici. Tanja sicer ne plete, je pa v veliko pomoč, ko je treba copatke lično zaviti in zraven izdelati še kakšnega metuljčka ali papirnat tulipan … Še veliko želja ima, kot poudari: »Likovni mentorici Tatjani Ferengja moram nujno povedati, da bi rada imela še kakšno razstavo.« V teh dneh uživa s prijatelji iz Varstveno delovnega centra Kranj na zimovanju na Pokljuki. Tanja Draksler ne samo s svojo pripovedjo, ampak tudi z iskrenim izrazom na obrazu kaže, kako pomembna je medsebojna podpora v vsaki družini. Staršema pa se iskreno zahvali z besedami: »Rada vaju imam«.