Rekorderka pri zbiranju zamaškov

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Zanimivosti / ponedeljek, 7. november 2011 / 06:00

Kranjčanka Marija Pogačnik je rekordna zbiralka plastičnih zamaškov, ki jih ljudje vsepovsod zbirajo za pomoč invalidnim otrokom.

Kranj - Za nov invalidski voziček je treba zbrati 68 ton zamaškov, 36 ton zamaškov v denarju pomeni devet tisoč evrov, ve povedati zadnji dve leti zvesta zbiralka. Trenutno poteka zbiralna akcija za Gala iz Maribora, v kateri bo Marija prispevala znatni del. Dvajset tisoč zamaškov je že oddala, 46 tisoč jih v njeni kleti še čaka, da jih odpeljejo fantje iz kranjskega študentskega kluba. Kakih petsto kilogramov jih je, pomemben kamenček v dobrodelnem mozaiku. Za Gala jih zbira od letošnjega maja, že prej jih je za druge pomoči potrebne otroke. Za dober namen skromna upokojenka z nizko pokojnino lažje prispeva na ta način, kot pa bi z denarjem, čeprav je kdaj pomagala tudi z denarnim prispevkom. Za njeno humanitarno delo jo je s priznanjem nagradila krajevna skupnost Zlato polje.

Kje Marija dobi toliko plastičnih zamaškov? »Dajo mi jih sosedje in drugi ljudje, ki vedo, da jih zbiram. Hodim okrog šol in pobiram odvržene plastenke. Tudi na kakšnem gradbišču poberem zamaške, seveda se prej dogovorim s tamkajšnjimi delovodji. Nekateri so celo tako prijazni, da jih spravljajo v posebno škatlo in mi jih potem izročijo. Tudi gostilne in bifeje obiskujem, kjer že vedo za moje zbiranje in imajo zame vedno pripravljene zamaške. Ko sem prvega novembra obiskala Bled in sem morala na naslednji avtobus počakati tri četrt ure, sem v tem času po tamkajšnjih lokalih nabrala 180 zamaškov. Na Kranjski noči sem jih v dveh nočeh nabrala tisoč,« nam je skrivnost svojega nenavadnega rekorda zaupala Marija Pogačnik. Da se je lotila tega početja, pripisuje svoji sosedi Bernardi Andromako, ki je pobudnica zbiranja in je prvih sto tisoč zamaškov razvozila na zbirne centre.

Upokojenka, ki živi v majhnem stanovanju na Zlatem polju, je v tem početju našla smisel. Tudi sicer je že dolgo prostovoljka pri Rdečem križu in pomaga pobirati članarino. Zaradi zdravja se mora veliko gibati, zato pač hodi naokrog in vsepovsod zbira plastične zamaške. Pri tem sreča veliko ljudi in naveže nova znanstva. Čeprav živi sama, na ta način ni nikoli osamljena. Poleg tega naredi še nekaj dobrega za druge ljudi, kar ji je v posebno zadoščenje. V šali pravi, da si je s tem nemara zaslužila tudi kak odpustek pri svetem Petru.