Tržičani radi pojejo

Število tržiških pevskih zasedb je v zadnjih letih tako naraslo, da so se letos morale predstaviti že na dveh srečanjih. V petek so se v Križah srečale male vokalne skupine, na strokovno spremljevalko prireditve pa so naredile dober vtis.

Potem ko so se v začetku februarja na območnem srečanju v Bistrici zbrali odrasli pevski zbori občine Tržič, so se minuli petek v kulturnem domu v Križah srečale še male pevske skupine. V preteklosti so se tržiške pevske zasedbe srečevale na skupnem srečanju, a je njihovo število v zadnjih letih tako naraslo, da so se na tržiški izpostavi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti letos odločili pripraviti ločeni srečanji. »Šest, sedem let nazaj je v Tržiču delovalo nekaj večjih pevskih zborov, to je bilo pa tudi vse,« se spominja Boris Kuburič, vodja tržiške izpostave JSKD. Danes je situacija povsem drugačna. »V enem trenutku je celo kazalo, da bi na letošnjem srečanju utegnilo nastopiti kar šestnajst pevskih zasedb, kar je preveč za eno prireditev,« pove Kuburič. Nekaj zasedb si je sicer kasneje premislilo, kljub temu pa se je februarja v Bistrici predstavilo sedem zborov, na petkovem srečanju v Križah pa smo videli šest skupin. Nastopajoči so naredili dober vtis na Andrejo Martinjak, ki zadnja leta strokovno spremlja pevska srečanja na tem območju: »Petje tržiških pevcev je vsako leto na višjem nivoju, tudi starejše generacije ubrano pojejo.«

V Križah je svoj prvi javni nastop doživela Moška vokalna skupina Plamen, njen umetniški vodja je Jože Tišler. Gre za lansko jesen ustanovljeni nonet, sestavljajo ga pevci mešanega zbora Kulturnega društva sv. Janeza Krstnika Kovor. Občinstvo je navdušila tudi Vokalno-instrumentalna skupina Zali Rovt, ki deluje že sedemnajst let. Večinoma jo sestavljajo zaposleni na OŠ Tržič pod umetniškim vodstvom Staneta Gruma, ki je tudi ravnatelj omenjene šole. »To super prispeva k vzdušju v našem kolektivu, pripravljamo pa tudi skupne projekte z učenci. Pojemo vse, najbolj pa smo specializirani na zambijske domorodske, črnske duhovne in slovenske narodne,« je pojasnil Grum. Na odru so se zvrstili tudi Fantovski kvintet KUD-a Lom pod Storžičem, ki ga vodi Jože Tišler, vokalna skupina Carniolica iz KD Ignacij Hladnik z umetniškim vodjem Tomažem Megličem na čelu in kvartet Pueri Cantorum iz Pevskega društva Zupani pod umetniškim vodstvom Vilija Bitenca.

Za prijetno popestritev srečanja so poskrbele gostje – mlade pevke ljudskih pesmi, ki jih vodita Špela Srečnik in Maja Tekavec. Večinoma gre za članice mladinske folklorne skupine Karavanke, stare od 15 do 17 let. »Rada ohranjam pesmi naših prednikov in pomagam, da ne gredo v pozabo,« pravi Katja Kirn. Tekavčeva pove, da je med dekleti interes za petje ljudskih pesmih velik, bi si pa v svojih vrstah želele tudi fante. Večinoma nastopajo v okviru folklornega društva, lani pa so izvedle tudi samostojni koncert Oj, dolinca, na katerem so predstavile ljudske pesmi, zapisane v Tržiču in okolici.

Na srečanju v Križah so se sodelujoči predstavili s po tremi skladbami: slovensko ljudsko, skladbo slovenskega skladatelja in eno po lastni izbiri. »Za to območje je zanimivo, da večina pri skladbi po lastni izbiri še vedno posega v domač repertoar. Vesela sem, ker v Tržiču vedno slišim kakšno novo slovensko skladbo, pa čeprav je od njenega nastanka minilo že 50, 60 let. Veseli pa me, da so na repertoarju tudi sodobne skladbe, kar pomeni, da imajo zborovodje stik tudi z današnjo ustvarjalnostjo,« je po srečanju ugotavljala strokovna spremljevalka Andreja Martinjak.

Presenečena je, da je v Tržiču in okolici toliko različnih skupin: »Res je, da se pevci malo ponavljajo na odru in njihovi zborovodje tudi, iz tega pa lahko sklepamo, da jim petje in druženje res veliko pomenita, saj so nekateri pripravljeni žrtvovati ne samo en večer v tednu, ampak tudi dva, tri.« Poudarila je še, da se rada udeležuje pevskih srečanj v Tržiču, ker da je vzdušje vedno zelo dobro. Takšno je bilo tudi v Križah. Čas med pevskimi nastopi je povezovalec prireditve Janez Kikel obogatil s pesmimi Dorce Kralj, Tržičanke, ki bi letos praznovala stoletnico rojstva. Precej njenih pesmi je uglasbenih, najbolj znano med njimi – Gozdarjevo Liziko - pa smo slišali tudi na srečanju, in sicer v izvedbi kvarteta Pueri cantorum.