Zbolijo lahko tudi možgani

Drugi teden v marcu zaznamujemo svetovni teden možganov. Med drugim je namenjen tudi ozaveščanju o tem, da bolezni možganov v sodobnem svetu naraščajo, da se vse več posameznikov sooča s težavami v duševnem zdravju, z depresijami ...

»Zbolijo lahko tudi možgani,« poudarja direktorica Centra za socialno delo Jesenice Anita Bregar, ki v tednu možganov vidi priložnost za razbijanje stigme, s katero so pri nas še vedno zaznamovani posamezniki z motnjami v duševnem zdravju. »Še vedno je veliko sramu, prikrivanja in stigmatizacije. Zato je pomembno, da o tem govorimo in da se zavedamo, da se s težavami v duševnem zdravju v določenem obdobju življenja lahko sreča prav vsakdo izmed nas. Relativno zdravega posameznika lahko huda stresna situacija, denimo izguba službe, partnerja, smrt bližnjega, čez noč pahne v tako hudo stisko, da se začne spraševati o smislu nadaljnjega življenja,« pravi Bregarjeva. Posamezniki, ki se soočajo s težavami v duševnem zdravju, so ob vsej stigmatizaciji pogosto ujeti tudi v začaran krog brezposelnosti, kar privede tudi do težav pri iskanju stanovanja, torej se ob bolezni soočajo tudi z zagotavljanjem osnovnih eksistenčnih pogojev. Od leta 2008, ko je bil sprejet zakon o duševnem zdravju, ljudem s tovrstnimi težavami skušajo pomagati tudi prek koordinatorjev obravnave v skupnosti. Gre za zaposlene na centrih za socialno delo, ki skušajo stkati mrežo pomoči različnih služb, od zdravstvenih in psihiatričnih ustanov, socialnih služb do nevladnih organizacij z enim ciljem – celostno pomagati posamezniku z motnjami v duševnem zdravju k bolj kakovostnemu življenju na vseh področjih. Kot koordinatorka na jeseniškem centru dela Marjetka Kozjek Šurc, ki pokriva območje treh centrov za socialno delo – Jesenice, Radovljica in Tržič. Kozjek Šurčeva dela na terenu in vsakodnevno obiskuje uporabnike na njihovih domovih. Lani je tako imela kar 68 obravnav (po normativu naj bi jih 35), kar dokazuje, da so motnje v duševnem zdravju v velikem porastu. »V obravnavi imam največ ljudi srednjih let, več je žensk, četudi za duševno motnjo lahko zboli kdorkoli,« pravi sogovornica. Kot opaža pri svojem delu, so težave v duševnem zdravju za ljudi še vedno nekaj, česar se je treba sramovati. »Mnogo ljudi še vedno veliko lažje spregovori o telesni bolezni, denimo sladkorni bolezni, bolezni srca, kot pa o duševni motnji. Še vedno mislijo, da je bolje, da to ostane skrito, bojijo se, kako bodo drugi gledali nanje,« pravi Kozjek Šurčeva. Kot ugotavlja, se ljudje z motnjami v duševnem zdravju pogosto znajdejo tudi v socialni stiski, veliko jih je brez službe, težave imajo pri iskanju stanovanja, s tem povezane so tudi finančne težave. Pogosto imajo tudi šibko socialno mrežo. »To so tudi glavna področja, ki jih koordinatorji skušamo pomagati urejati. Največji primanjkljaj na sistemski ravni opažam predvsem pri zaposlovanju ljudi s težavami v duševnem zdravju in zagotavljanju primernih stanovanj zanje. Nevladne organizacije so sicer na tem področju naredile veliko, zlasti z odpiranjem stanovanjskih skupin, vendarle pa bi zgornja Gorenjska potrebovala več takšnih namestitev. Nenazadnje Gorenjska sploh nima posebnega socialno-varstvenega zavoda za ljudi s težavami v duševnem zdravju,« poudarja Marjetka Kozjek Šurc. In kako bi po njenem mnenju lahko pomagali razbijati stigmo, ki jo s seboj prinašajo težave v duševnem zdravju? »O tem je treba govoriti, pisati … Zelo pomembno se mi zdi, da so se izpostavile nekatere javne osebnosti, ki so javno in naglas povedale, da imajo težave v duševnem zdravju, da jemljejo antidepresive … Če prej spregovoriš o težavah, imaš več možnosti za pozitiven izid zdravljenja,« še odgovarja sogovornica.