Mladi brez (plačanega) dela

Sindikati opozarjajo, da nezaposlenost med mladimi v Sloveniji narašča najhitreje v Evropski uniji, ob tem pa številni v javnem sektorju opravljajo prostovoljna pripravništva, za katera ne dobijo nobenega plačila, niti stroškov za prehrano in prevoz jim ne povrnejo.

Brezposelnost med mladimi narašča
V vrsti neugodnih, v nebo vpijočih podatkov, ki odsevajo posledice gospodarske krize v Sloveniji, izstopa tudi podatek o stopnji brezposelnosti med mladimi, ki se je pri nas lani zviševala najhitreje v Evropski uniji. Ta je v zadnjih letih skokovito narasla. Če je bilo februarja 2008 v naši državi 18.480 brezposelnih mladih do 29. leta starosti, jih je bilo februarja letos že 29.938. Med mladimi od 25 do 29 let starosti pa sta bila februarja 2008 registrirana 10.102 brezposelna, februarja letos pa že 18.065, so ta teden izpostavili v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Naraščajoča brezposelnost med mladimi je sicer evropski problem; po podatkih Eurostata je v članicah EU brezposelnih 5,7 milijona mladih do 25. leta starosti. Ni čudno torej, da so članice EU prejšnji mesec sprejele politično zavezo, da bodo mlajšim od 25 let v obdobju štirih mesecev, potem ko postanejo brezposelni ali končajo formalno izobraževanje, zagotovile kakovostno zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajenstvo ali pripravništvo. Kako ali sploh je ta zaveza uresničljiva, bo pokazal čas, v sindikatu Mladi plus kot eno od možnosti izpostavljajo evropsko shemo jamstev za mlade, za katero bo EU predvidoma namenila šest milijard evrov. Vprašljivo pa je, ali bo sredstva iz sklada lahko črpala tudi Slovenija, saj je shema namenjena za pomoč regijam z več kot 25-odstotno brezposelnostjo mladih, pri nas pa je bila lani v povprečju stopnja brezposelnosti 21,8-odstotna – januarja je znašala 16,7 odstotka, konec leta pa 27,1 odstotka. V ZSSS so opozorili tudi na problematiko pripravništva, ki je pri nas večinoma volontersko. Vmesni rezultati njihove spletne ankete so pokazali, da je od 345 mladih, ki so v njej doslej že sodelovali, kar 210 navedlo, da za opravljanje pripravništva niso dobili ne plačila ne povrnjenih stroškov za malico ali prevoz. Izvršni sekretar ZSSS Goran Lukič ocenjuje, da prostovoljna pripravništva, ki so se v zadnjem času pomnožila v javnem sektorju, »proizvajajo zgolj revščino med mladimi«. Največ sodelujočih v anketi je sicer prostovoljno pripravništvo opravljalo v sektorju vzgoje in izobraževanja, zdravstvu in državni upravi.

Slabo varovanje kmetijskih zemljišč
Računsko sodišče je opozorilo na problem, ki smo ga zadnja leta le nemo opazovali. Namreč da je Slovenija (predvsem zaradi pozidave in zaraščanja) od leta 2000 do leta 2010 izgubila 37.989 hektarov vseh kmetijskih zemljišč kmetijskih gospodarstev oziroma deset hektarov na dan, obseg kmetijskih zemljišč v uporabi pa se je zmanjšal za skoraj 19 tisoč hektarov oziroma pet hektarov na dan. Kmetijska zemljišča, zlasti tista najboljša, pa so nenadomestljiv vir, saj je po ugotovitvah stroke za vzpostavitev enega centimetra najboljše kmetijske zemlje potrebnih 500 let, je poudaril predsednik računskega sodišča Igor Šoltes in navedel, da je imela Slovenija leta 2007 po podatkih Eurostata 2447 kvadratnih metrov kmetijskih zemljišč v uporabi na prebivalca, povprečje EU pa je znašalo 3469 kvadratnih metrov na prebivalca. Še slabše: v Sloveniji je 866 kvadratnih metrov njiv in vrtov na prebivalca, v EU pa povprečno več kot 2000 kvadratnih metrov na prebivalca. Ni čudno torej, da je računsko sodišče v revizijskem poročilu o uspešnosti varovanja kmetijskih zemljišč kot pogoja za samooskrbo v letu 2010 ugotovilo, da so vlada, kmetijsko in okoljsko ministrstvo ter sklad kmetijskih zemljišč in gozdov svoje naloge opravili neuspešno. Med drugim je ugotovilo, da pristojni ministrstvi v letu 2010 nista imeli podatkov o najboljših in drugih kmetijskih zemljiščih, ki naj bi jih država varovala za namene samooskrbe, čeprav je bil pojem kmetijskih zemljišč jasno opredeljen v predpisih in so bila kmetijska zemljišča v občinskih prostorskih načrtih tudi razvrščena na območja najboljših in drugih kmetijskih zemljišč. Ti podatki so bili namreč dostopni le v prostorskih aktih na vsaki od 210 občin. Poleg tega nobena evidenca o kmetijskih zemljiščih, ki so jih vodili kmetijsko ministrstvo, geodetska uprava in sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ni omogočala spremljanja zmanjševanja kmetijskih zemljišč zaradi določenih razlogov, kot so pozidava, zaraščanje in podobno, je še ugotovila revizija.

Telekom »zmagovalec« sodnega spora
Ljubljansko okrožno sodišče je zavrnilo okoli 130 milijonov evrov težko odškodninsko tožbo družbe T-2 proti Telekomu Slovenije, so v teh dneh »z veseljem« sporočili iz največjega slovenskega telekomunikacijskega operaterja. T-2 je odškodninsko tožbo zoper Telekom vložil leta 2007 zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja, saj naj bi Telekom, ki je v večinski državni lasti, družbo T-2 tehnično oviral pri ponujanju paketov za dostop do interneta prek tehnologije VDSL.