V Kopačnici bodo znova zdravili z vodo

Besedilo: Boštjan Bogataj, Prostorski prikaz: Superform in Soba
Kategorija: Gorenja vas-Poljane / petek, 15. marec 2013 / 06:00

Občina Gorenja vas - Poljane je zemljišča in objekte kmetije pr` Topličarju v dolini Kopačnice prodala savinjskemu podjetju IJP, ki naj bi v petih letih zgradilo glamping naselje s spremljajočim programom in javni kopališko-rekreacijski del. Skupna vrednost investicije znaša štiri milijone evrov.

Gorenja vas – O tem, da v Kopačnici, pri Topličarju, izvira topla voda, ki blagodejno vpliva na kožo, so vedeli že pred stoletji idrijski rudarji in tudi freisinški škofi. Potencial, ki bi ga lahko izkoristili v turistične namene, so odkrili v občini Gorenja vas – Poljane in ga razvili do točke, ko je postal zanimiv za investitorja.

V letu 2005 je občina izkopala vrtino, leta 2009 zgradila testni bajer, leto kasneje odkupila kmetijo, leta 2011 uredila elektrifikacijo doline in lani zgradila ob bajerju brunarico Pri Toplem Čarju. Skupaj je občina vložila približno 780 tisoč evrov. »Naš dolgoročni cilj je bil pridobiti investitorja, ki bo razvil kvalitetno turistično ponudbo in hkrati upošteval smernice sonaravnega turizma,« pravi župan Milan Čadež.

Investitorja je po dveh razpisih in edini prijavi savinjskega podjetja IJP našel kar v kolegu iz njegovih poslanskih dni – Iztoku Podkrižniku, ki sicer sodeluje tudi s Siemensom in Boschem pri proizvodnji kovinskih izdelkov. »Prihajam iz Ljubnega ob Savinji, kjer smo hoteli izvesti podoben projekt, vendar so nastale težave zaradi prostorskih načrtov. Prek glampinga želimo v Kopačnici ponuditi širši turistični produkt, ki bo povezal lokalne ponudnike, to je društva in klube ter pridelovalce in predelovalce domačih izdelkov. Cilj je boljše življenje za vse,« pravi Podkrižnik.

Meni, da bo z uresničenjem projekta, za toplice v Kopačnici bo IJP odštel skoraj 1,4 milijona evrov, vendar šele po sprejetih podrobnih prostorskih načrtih (postopek mora izpeljati občina), pridobila predvsem dolina in okolica. Skupaj dobre štiri milijone vredno investicijo bi lahko začeli izvajati že prihodnje leto, ko bodo občini ob sprejemu podrobnega prostorskega načrta in gradbenega dovoljenja tudi vplačali kupnino.

Sledila bo sočasna izvedba nastanitvenih glamping kapacitet, suit, centra dobrega počutja in restavracije v zasebnem in bazensko-rekreacijskega javnega dela. »V štirih letih po izdaji gradbenega dovoljenja bi morale toplice zaživeti. Naš cilj sicer ni odpreti luksuzne restavracije, ampak dobro počutje gostov v sodelovanju z domačini. Tu bomo ponujali turizem 12 mesecev na leto,« še pove Podkrižnik. Pričakuje, da bi za investicijo lahko pridobili tudi evropsko pomoč, pojasni pa tudi, da turistični kompleks ne predvideva velikega števila zaposlenih – zgolj med štiri in osem, toliko bolj pa računa na okoliške kmete, gostince in druge.

»Potenciale, ki so nam najbližji – lepa, ohranjena narava, ponavadi najlažje zgrešimo, namesto da bi jih prepoznali kot dodano vrednost. Naša prednost je razvoj trajnostnega turizma in takšne bodo tudi toplice v Kopačnici,« je na predstavitvi projekta povedal Peter Ličen iz arhitekturnega podjetja Soba. Ta je glamping gozdne vile postavil že v kampu na Bledu, ki ga je omenil tudi tokrat: »Med bisere slovenskega turizma spada Bled. Ta je nastal, ko je Rikli svoje goste vabil na pristen stik z naravo. In uspel.«

Tudi v Kopačnico naj bi prišli gosti, ki si želijo stika z naravo, prisegajo na pohodništvo ali ribištvo oziroma vse, kar jim bo okolje znalo ponuditi. Seveda v naravi, saj bo tu vse, kar bi ti gosti pogrešali za štirimi stenami hotela. »Naša osnovna ideja je bila postaviti glamping pristne izkušnje narave,« pove projektant Anton Žižek in razloži: »Glamping je sestavljen iz bivalnih enot, prostora je dovolj za par, ki so postavljene na travnik pri Topličarju ali pod breg za domačijo. Dopolnilo bivalnim enotam je center dobrega počutja s savnami in bazeni, tretji program so suite in restavracija.«

Bivalne enote izhajajo iz naravnih in kulturnih danosti prostora, saj so se tu včasih kopali v lesenih čebrih. Projektanti so to obliko (čeber) in material (les) povzeli in na novo uporabili. Tudi bazeni v javnem delu toplic, ta bo postavljen približno petsto metrov od sedanjega bajerja, so v obliki čebra, enako tudi športna in otroška igrišča, servisno-gostinski program.

»Vse objekte smo umestili čim manj grobo v prostor,« pravi Anton Žižek.