Stane Vidmar (Foto: osebni arhiv)

Pesmi, ki živijo med ljudmi

Stane Vidmar že dolga leta velja za prototip karizmatičnega ljudskega pevca, ob čigar sentimentalnih pesmih se marsikomu utrne solza.

Navdih in iskrenost za svoje verze črpa iz lastne življenjske poti, ki je bila vse prej kot lahka. Poleg glasbe pa Stane najde čas še za mnoge druge zanimive hobije in potovanja. Vabil na koncerte in glasbene nastope mu ne manjka – samo v marcu bo nastopil enajstkrat, med drugim celo na koncertu legendarnega Oliverja Dragojevića, in sicer v petek, 15. marca, ob 20. uri v dvorani Biotehniškega centra Strahinj v Naklem.

Vaša glasba je odsev vašega razgibanega življenja – tako rekoč v vsaki izmed pesmi je mogoče v ozadju zaslutiti kako temeljno življenjsko izkušnjo.

»Odločil sem se svojo zgodbo izpovedati skozi glasbo, ki je tista rdeča nit na moji poti, ki me nikoli ne zapusti. Kot vsem tistim ljudem, ki mislijo s svojo glavo in se ne pustijo na silo vkalupiti v izdelan sistem, tudi meni življenje marsikdaj ni prizanašalo s trpkimi izkušnjami. Toda sprejel sem jih nase in ponosen sem prav na samostojnost dosedanje prehojene poti. Mnogi ljudje pa so mi stali ob strani in prek pesmi se jim želim zahvaliti. Že dokaj mlad sem se odpravil po svetu in šele v širini tujega sveta sem spoznal, kako pogrešam domače ognjišče in predvsem svojo mamo. Njej sem posvetil prvo ploščo (Mati, pojem ti pesem), medtem ko sem na drugi želel izpolniti njeno tiho željo, da bi bila ob meni na naslovnici plošče. Ta plošča (Kar Bog je združil) je sicer poklon trdni zvezi – navkljub najinemu škorpijonskemu značaju – z mojo soprogo Heleno.«

Na svoji poti ste naleteli tudi na mnoge čeri, ki pa ste jih z veliko truda in energije uspešno prebrodili.

»Ob materinem slovesu je začel izginjati tudi del moje energije – še bolj se je izkazala moja navezanost nanjo. Postal sem vedno bolj ranljiv in kmalu zašel v dolg teman predor, na koncu katerega pa sem naposled le uzrl luč upanja in odrešitve. Vsem, ki so mi ob tem pomagali, sem se zahvalil na plošči Ne budite me, vas prosim, medtem ko je naslednja plošča (Če bi Bog mi dal moči) zahvala Bogu, ki me ni zapustil niti v najtežjih trenutkih, v katerih sem spoznal, da nad menoj bedi višja sila in da nikoli nismo sami. Plošča Mati Marija predstavlja opravičilo do vseh meni dragih ljudi, ki sem jih s svojimi dejanji nehote prizadel. Za ploščo Pijan od ljubezni pa sem oblikoval tudi poseben ovitek.«

Sodelovali ste tudi z drugimi glasbeniki. Kakšne so te izkušnje?

»Še v osemdesetih letih sem bil pevec v skupini F+, s katero smo ustvarili nekaj pop uspešnic, zaradi katerih nas mnogi prištevajo ob bok skupinam, kot so Hazard in Gu-Gu. V začetku devetdesetih sem dobil ponudbo, naj pri Ansamblu bratov Avsenik nadomestim vrzel, ki je nastala po odhodu Alfija Nipiča. Dolgo nisem vztrajal pri njih, temveč sem se odpravil raziskovat svet. Prepotoval sem mnoge države od skrajnega severa, ledenikov pa do puščav in tropskega pragozda, na stotine kilometrov od civilizacije, kjer sem preživel mnoge nepozabne mesece v ribolovu, ki je moja velika ljubezen. Prav potovanja dajo človeku tisto izkustvo neposrednosti in občutka pristnega stika z naravo, ki je, čeprav mnogokrat kruta, prav zaradi tega tudi ganljiva.«

Kako ste prišli do sodelovanja z Oliverjem Dragojevićem?

»Vsekakor mi je v veselje in čast nastopati s tako veliko in priznano glasbeno osebnostjo, kot je Oliver Dragojević. Na koncertu bo gotovo mogoče začutiti pozitivno sinergijo, saj naju z Oliverjem povezuje mnogo lastnosti – kot svetovljana in glasbenika sva oba že videla veliko sveta, si nabrala mnogo izkušenj, tako pozitivnih kot negativnih – vse to se kaže posledično tudi na najinih nastopih ter v odzivu publike. Prav ljudem pa so namenjene moje pesmi oziroma izpovedi. Kot pogosto pravim: moje pesmi živijo in nastajajo le, če jih pojem med ljudmi.«

Kaj bo publika lahko slišala na koncertu?

»Na koncertu v domačem Strahinju bom nastopil kot Oliverjev gost z nekaj svojimi pesmimi, s katerimi želim ogreti ljudska srca in dlani. Še posebej pa bi omenil naslovno pesem novega albuma Rože za mamo. Tudi ta pesem nosi v sebi trpko izkušnjo moje mladosti, kako sem se mami za vsa svoja dejanja želel odkupiti s šopkom rož. Ker sem denar prej že zapravil, sem utrgal kar nageljne na domačem balkonu. Namesto prezira in kazni, ki bi si ju zaslužil, pa sta iz materinih oči zasvetila ljubezen in odpuščanje. Za to bo večno v mojem srcu – to neponovljivo izkušnjo pa želim deliti tudi z drugimi, ki želijo prisluhniti.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Avtomobilizem / / 07:00

Prodaja le rahlo večja

Prodaja novih avtomobilov na slovenskem trgu ostaja približno na ravni lanskih prvih dveh mesecev. Število prvič registriranih novih avtomobilov januarja in februarja je namreč rahlo preseglo lan...

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / petek, 1. avgust 2008 / 07:00

Most v Luši obnovljen, v Bodoveljski grapi do konca avgusta

Na cesti skozi Zgornjo Lušo se je pred kratkim zaključila obnova mostu pri odcepu za zaselek Dragobačk.

GG Plus / petek, 1. avgust 2008 / 07:00

Sedmica: Za zgago ni nikoli prepozno

Vsak dan me v poštnem nabiralniku čakajo trije (lahko kateri več ali kateri manj) desetkrat dvajset centimetrov veliki beli letaki z grbom nekdanje dežele Kranjske, okrog katerega je ovit trak z...

Kronika / petek, 1. avgust 2008 / 07:00

Za varno osvežitev v vodi

V vročih poletnih dneh je najboljša in najhitrejša osvežitev skok v hladno vodo. Policija svetuje previdnost, saj vas nepremišljenost lahko stane celo življenja.

Bled / petek, 1. avgust 2008 / 07:00

Pri nas brez zapornic ne gre

V sosednji Avstriji in Italiji namesto zapornic na gozdnih cestah zadošča že znak za prepoved prometa.

Šport / petek, 1. avgust 2008 / 07:00

Avbljeva znova svetovna prvakinja

Prva od naših si je zlato odličje na svetovnem prvenstvu v klasičnih padalskih disciplinah priborila Irena Avbelj.