Pesmi, ki živijo med ljudmi

Stane Vidmar že dolga leta velja za prototip karizmatičnega ljudskega pevca, ob čigar sentimentalnih pesmih se marsikomu utrne solza.

Navdih in iskrenost za svoje verze črpa iz lastne življenjske poti, ki je bila vse prej kot lahka. Poleg glasbe pa Stane najde čas še za mnoge druge zanimive hobije in potovanja. Vabil na koncerte in glasbene nastope mu ne manjka – samo v marcu bo nastopil enajstkrat, med drugim celo na koncertu legendarnega Oliverja Dragojevića, in sicer v petek, 15. marca, ob 20. uri v dvorani Biotehniškega centra Strahinj v Naklem.

Vaša glasba je odsev vašega razgibanega življenja – tako rekoč v vsaki izmed pesmi je mogoče v ozadju zaslutiti kako temeljno življenjsko izkušnjo.

»Odločil sem se svojo zgodbo izpovedati skozi glasbo, ki je tista rdeča nit na moji poti, ki me nikoli ne zapusti. Kot vsem tistim ljudem, ki mislijo s svojo glavo in se ne pustijo na silo vkalupiti v izdelan sistem, tudi meni življenje marsikdaj ni prizanašalo s trpkimi izkušnjami. Toda sprejel sem jih nase in ponosen sem prav na samostojnost dosedanje prehojene poti. Mnogi ljudje pa so mi stali ob strani in prek pesmi se jim želim zahvaliti. Že dokaj mlad sem se odpravil po svetu in šele v širini tujega sveta sem spoznal, kako pogrešam domače ognjišče in predvsem svojo mamo. Njej sem posvetil prvo ploščo (Mati, pojem ti pesem), medtem ko sem na drugi želel izpolniti njeno tiho željo, da bi bila ob meni na naslovnici plošče. Ta plošča (Kar Bog je združil) je sicer poklon trdni zvezi – navkljub najinemu škorpijonskemu značaju – z mojo soprogo Heleno.«

Na svoji poti ste naleteli tudi na mnoge čeri, ki pa ste jih z veliko truda in energije uspešno prebrodili.

»Ob materinem slovesu je začel izginjati tudi del moje energije – še bolj se je izkazala moja navezanost nanjo. Postal sem vedno bolj ranljiv in kmalu zašel v dolg teman predor, na koncu katerega pa sem naposled le uzrl luč upanja in odrešitve. Vsem, ki so mi ob tem pomagali, sem se zahvalil na plošči Ne budite me, vas prosim, medtem ko je naslednja plošča (Če bi Bog mi dal moči) zahvala Bogu, ki me ni zapustil niti v najtežjih trenutkih, v katerih sem spoznal, da nad menoj bedi višja sila in da nikoli nismo sami. Plošča Mati Marija predstavlja opravičilo do vseh meni dragih ljudi, ki sem jih s svojimi dejanji nehote prizadel. Za ploščo Pijan od ljubezni pa sem oblikoval tudi poseben ovitek.«

Sodelovali ste tudi z drugimi glasbeniki. Kakšne so te izkušnje?

»Še v osemdesetih letih sem bil pevec v skupini F+, s katero smo ustvarili nekaj pop uspešnic, zaradi katerih nas mnogi prištevajo ob bok skupinam, kot so Hazard in Gu-Gu. V začetku devetdesetih sem dobil ponudbo, naj pri Ansamblu bratov Avsenik nadomestim vrzel, ki je nastala po odhodu Alfija Nipiča. Dolgo nisem vztrajal pri njih, temveč sem se odpravil raziskovat svet. Prepotoval sem mnoge države od skrajnega severa, ledenikov pa do puščav in tropskega pragozda, na stotine kilometrov od civilizacije, kjer sem preživel mnoge nepozabne mesece v ribolovu, ki je moja velika ljubezen. Prav potovanja dajo človeku tisto izkustvo neposrednosti in občutka pristnega stika z naravo, ki je, čeprav mnogokrat kruta, prav zaradi tega tudi ganljiva.«

Kako ste prišli do sodelovanja z Oliverjem Dragojevićem?

»Vsekakor mi je v veselje in čast nastopati s tako veliko in priznano glasbeno osebnostjo, kot je Oliver Dragojević. Na koncertu bo gotovo mogoče začutiti pozitivno sinergijo, saj naju z Oliverjem povezuje mnogo lastnosti – kot svetovljana in glasbenika sva oba že videla veliko sveta, si nabrala mnogo izkušenj, tako pozitivnih kot negativnih – vse to se kaže posledično tudi na najinih nastopih ter v odzivu publike. Prav ljudem pa so namenjene moje pesmi oziroma izpovedi. Kot pogosto pravim: moje pesmi živijo in nastajajo le, če jih pojem med ljudmi.«

Kaj bo publika lahko slišala na koncertu?

»Na koncertu v domačem Strahinju bom nastopil kot Oliverjev gost z nekaj svojimi pesmimi, s katerimi želim ogreti ljudska srca in dlani. Še posebej pa bi omenil naslovno pesem novega albuma Rože za mamo. Tudi ta pesem nosi v sebi trpko izkušnjo moje mladosti, kako sem se mami za vsa svoja dejanja želel odkupiti s šopkom rož. Ker sem denar prej že zapravil, sem utrgal kar nageljne na domačem balkonu. Namesto prezira in kazni, ki bi si ju zaslužil, pa sta iz materinih oči zasvetila ljubezen in odpuščanje. Za to bo večno v mojem srcu – to neponovljivo izkušnjo pa želim deliti tudi z drugimi, ki želijo prisluhniti.«