Rok Gartnar / Foto: Cveto Zaplotnik

Kako obdelati strme travnike

Društvo podeželske mladine Zgornjesavske doline je junija pripravilo praktični prikaz obdelave strmega travnika z gorsko mehanizacijo, ki jo izdelujejo v podjetju Lavrih v Poljanski dolini.

Mojstrana – Kot je dejal direktor podjetja Rok Gartnar, je tudi sam član društva podeželske mladine, vendar v Škofji Loki, a ko so mladi iz Zgornjesavske doline izrazili interes za predstavitev mehanizacije na njihovem območju, so bili v podjetju takoj za to. Na strmem Mitharjevem travniku med Dovjim in Mojstrano so predstavili košnjo z gorsko kosilnico ter spravilo z gorskim pobiralnim zgrabljalnikom, predstavili pa so tudi tračni obračalnik in nova izdelka – 3200-litrsko cisterno s topom za gnojenje strmin in 6250-litrsko cisterno, ki nima samo vseh lastnosti cisterne, ampak ima tudi sistem za nizek izpust gnojnice z delovno širino devet metrov. »Ta sistem smo razvili za potrebe švicarskega trga,« je dejal Rok Gantar in dodal, da je sistem možno odpeti s cisterne in ga priključiti na gorski traktor. Na vprašanje, kako strme površine je možno obdelovati z njihovo mehanizacijo, je Rok Gantar odvrnil, da to ni odvisno samo od naklona, ampak tudi od kvalitete tal ter od delavca, ki dela s strojem.

Gantar je kot samostojni podjetnik že pred štirimi leti začel razvijati in izdelovati gorsko kmetijsko mehanizacijo na domači kmetiji Lavrih na Srednjem Brdu, potlej je s. p. preoblikoval v podjetje – družbo z omejeno odgovornostjo. V njihovem proizvodnem programu so glavni izdelki pobiralni zgrabljalniki in tračni obračalniki, v kratkem pa bodo v redno proizvodnjo uvrstili tudi gorske cisterne, ki so jih tudi predstavili v Mojstrani. Od deset do petnajst odstotkov izdelkov prodajo v Sloveniji, preostale v Avstrijo, Švico, Nemčijo, Francijo in Italijo, prve korake so naredili tudi na trg Norveške in Švedske. Zaposlujejo dvanajst sodelavcev, za zdaj imajo proizvodne prostore še na Srednjem Brdu, a so letos kupili v dolini opuščeno kmetijo, kjer pa so že začeli gradnjo novih poslovnih prostorov.

Kmetijski stroji za delo v hribovskih razmerah so dražji od tistih za delo v ravnini. »To je razumljivo. Takšni stroji so bolj specialni, tudi serije so manjše,« je dejal Rok Gantar in poudaril, da je njihov glavni cilj razviti stroje – robote, ki bodo v strmini omogočali košnjo in spravilo krme brez navzočnosti človeka. Delo s takšnimi stroji bo bolj udobno in tudi bolj varno.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Železniki / četrtek, 14. junij 2007 / 07:00

Skupni inšpektorat s Cerknim

V Železnikih bodo medobčinski inšpektorat ustanovili s Cerknim. Inšpektor bo v Železnikih 24 ur na teden, kar se nekaterim svetnikom zdi vsekakor preveč.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Švica pod Karavankami

V ponedeljek, ko se je iz obtoka pred evrom umaknila nacionalna valuta in so bile oči evropske javnosti zazrte v Ljubljano, se je za Slovenijo čas za trenutek ustavil. Po pisanju Tonet...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Glavni krivec "večni nezadovoljnež"

Vse zadeve v zvezi s projektoma Platon in ISOFOV so zakonite in pregledne, je na sestanku zaposlenih v sredo zatrdil dekan fakultete za organizacijske vede dr. Robert Leskovar.

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 21

Osrednji dogodek, pomemben za Slovence v zamejstvu, je bil torkova prva seja sveta za Slovence v zamejstvu v Ljubljani, ki jo je vodil predsednik vlade Janez Janša. Svet je...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Reci mi kar Ana

Takrat nisem vedela, da se pred menoj začenjajo najbolj kruti in težki meseci življenja ...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lan za prejo

Ker se zdi, da je Gorenjski glas edini (?), ki še neguje starodavno tradicijo preje, ne bo napak, če o njej zapišemo še katero. »Pred kakimi sto leti in še preje se je vsa gorenjska stra...