Kako obdelati strme travnike
Društvo podeželske mladine Zgornjesavske doline je junija pripravilo praktični prikaz obdelave strmega travnika z gorsko mehanizacijo, ki jo izdelujejo v podjetju Lavrih v Poljanski dolini.
Mojstrana – Kot je dejal direktor podjetja Rok Gartnar, je tudi sam član društva podeželske mladine, vendar v Škofji Loki, a ko so mladi iz Zgornjesavske doline izrazili interes za predstavitev mehanizacije na njihovem območju, so bili v podjetju takoj za to. Na strmem Mitharjevem travniku med Dovjim in Mojstrano so predstavili košnjo z gorsko kosilnico ter spravilo z gorskim pobiralnim zgrabljalnikom, predstavili pa so tudi tračni obračalnik in nova izdelka – 3200-litrsko cisterno s topom za gnojenje strmin in 6250-litrsko cisterno, ki nima samo vseh lastnosti cisterne, ampak ima tudi sistem za nizek izpust gnojnice z delovno širino devet metrov. »Ta sistem smo razvili za potrebe švicarskega trga,« je dejal Rok Gantar in dodal, da je sistem možno odpeti s cisterne in ga priključiti na gorski traktor. Na vprašanje, kako strme površine je možno obdelovati z njihovo mehanizacijo, je Rok Gantar odvrnil, da to ni odvisno samo od naklona, ampak tudi od kvalitete tal ter od delavca, ki dela s strojem.
Gantar je kot samostojni podjetnik že pred štirimi leti začel razvijati in izdelovati gorsko kmetijsko mehanizacijo na domači kmetiji Lavrih na Srednjem Brdu, potlej je s. p. preoblikoval v podjetje – družbo z omejeno odgovornostjo. V njihovem proizvodnem programu so glavni izdelki pobiralni zgrabljalniki in tračni obračalniki, v kratkem pa bodo v redno proizvodnjo uvrstili tudi gorske cisterne, ki so jih tudi predstavili v Mojstrani. Od deset do petnajst odstotkov izdelkov prodajo v Sloveniji, preostale v Avstrijo, Švico, Nemčijo, Francijo in Italijo, prve korake so naredili tudi na trg Norveške in Švedske. Zaposlujejo dvanajst sodelavcev, za zdaj imajo proizvodne prostore še na Srednjem Brdu, a so letos kupili v dolini opuščeno kmetijo, kjer pa so že začeli gradnjo novih poslovnih prostorov.
Kmetijski stroji za delo v hribovskih razmerah so dražji od tistih za delo v ravnini. »To je razumljivo. Takšni stroji so bolj specialni, tudi serije so manjše,« je dejal Rok Gantar in poudaril, da je njihov glavni cilj razviti stroje – robote, ki bodo v strmini omogočali košnjo in spravilo krme brez navzočnosti človeka. Delo s takšnimi stroji bo bolj udobno in tudi bolj varno.



Zgornja Gorenjska
Kranjska Gora
Jesenice
Žirovnica
Radovljica
Bled
Gorje
Bohinj
Osrednja Gorenjska
Tržič
Naklo
Kranj
Preddvor
Jezersko
Šenčur
Cerklje na Gorenjskem
Južna Gorenjska
Železniki
Žiri
Gorenja vas-Poljane
Škofja Loka
Medvode
Vodice
Vzhodna Gorenjska
Komenda
Kamnik
Mengeš
Trzin
Domžale
Moravče
Lukovica
Karavanke

