Rok Gartnar / Foto: Cveto Zaplotnik

Kako obdelati strme travnike

Društvo podeželske mladine Zgornjesavske doline je junija pripravilo praktični prikaz obdelave strmega travnika z gorsko mehanizacijo, ki jo izdelujejo v podjetju Lavrih v Poljanski dolini.

Mojstrana – Kot je dejal direktor podjetja Rok Gartnar, je tudi sam član društva podeželske mladine, vendar v Škofji Loki, a ko so mladi iz Zgornjesavske doline izrazili interes za predstavitev mehanizacije na njihovem območju, so bili v podjetju takoj za to. Na strmem Mitharjevem travniku med Dovjim in Mojstrano so predstavili košnjo z gorsko kosilnico ter spravilo z gorskim pobiralnim zgrabljalnikom, predstavili pa so tudi tračni obračalnik in nova izdelka – 3200-litrsko cisterno s topom za gnojenje strmin in 6250-litrsko cisterno, ki nima samo vseh lastnosti cisterne, ampak ima tudi sistem za nizek izpust gnojnice z delovno širino devet metrov. »Ta sistem smo razvili za potrebe švicarskega trga,« je dejal Rok Gantar in dodal, da je sistem možno odpeti s cisterne in ga priključiti na gorski traktor. Na vprašanje, kako strme površine je možno obdelovati z njihovo mehanizacijo, je Rok Gantar odvrnil, da to ni odvisno samo od naklona, ampak tudi od kvalitete tal ter od delavca, ki dela s strojem.

Gantar je kot samostojni podjetnik že pred štirimi leti začel razvijati in izdelovati gorsko kmetijsko mehanizacijo na domači kmetiji Lavrih na Srednjem Brdu, potlej je s. p. preoblikoval v podjetje – družbo z omejeno odgovornostjo. V njihovem proizvodnem programu so glavni izdelki pobiralni zgrabljalniki in tračni obračalniki, v kratkem pa bodo v redno proizvodnjo uvrstili tudi gorske cisterne, ki so jih tudi predstavili v Mojstrani. Od deset do petnajst odstotkov izdelkov prodajo v Sloveniji, preostale v Avstrijo, Švico, Nemčijo, Francijo in Italijo, prve korake so naredili tudi na trg Norveške in Švedske. Zaposlujejo dvanajst sodelavcev, za zdaj imajo proizvodne prostore še na Srednjem Brdu, a so letos kupili v dolini opuščeno kmetijo, kjer pa so že začeli gradnjo novih poslovnih prostorov.

Kmetijski stroji za delo v hribovskih razmerah so dražji od tistih za delo v ravnini. »To je razumljivo. Takšni stroji so bolj specialni, tudi serije so manjše,« je dejal Rok Gantar in poudaril, da je njihov glavni cilj razviti stroje – robote, ki bodo v strmini omogočali košnjo in spravilo krme brez navzočnosti človeka. Delo s takšnimi stroji bo bolj udobno in tudi bolj varno.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Avtomobilizem / sobota, 11. marec 2017 / 16:20

Drzen križanec nove dobe

Dinamičen, okreten, atraktiven in dostopen. Toyotin urbani atlet C-HR je že zapeljal na naše ulice. Mesto je njegov poligon.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sreda, 28. april 2010 / 07:00

Mladi kuharji tokrat tekmovali na Gorenjskem

Radovljica - Na Srednji gostinski in turistični šoli Radovljica je bilo pred kratkim zadnje izmed treh predtekmovanj najboljših obetavnih slovenskih kuharjev srednješolcev. Potem...

Avtomobilizem / sreda, 28. april 2010 / 07:00

Športnik med limuzinami

Nova generacija Audija A8 je nabita s sodobno tehnologijo.

Nasveti / sreda, 28. april 2010 / 07:00

Protibolečinska vrbova skorja

V začetku 19. stoletja so znanstveniki iz vrbovega lubja izolirali salicin, predstopnjo salicilne kisline, ki je v čisti obliki osnova za izdelavo aspirina. Ali tudi vi v tem hipu razmišljate, da bi b...

Gospodarstvo / sreda, 28. april 2010 / 07:00

Uprava Mercatorja si kupuje lastnike

Ljubljana - Nadzorni svet družbe Poslovni sistem Mercator, d. d., je na četrtkovi seji sprejel predlog, da bosta uprava in nadzorni svet skupščini delničarjev predlagala v potrdi...

GG Plus / sreda, 28. april 2010 / 07:00

Nujnost dodatnega varčevanja za starost

Zadnja, krizna leta so pokazala, da mora biti varčevanje ali zavarovanje za lepšo starost tudi varno. Je tehtanje med varnostjo in donosnostjo privarčevanih sredstev za starost sploh smiselna?