Vse več udarnih izjav

Ste opazili, da je zadnjem času v medijih vse več udarnih izjav. Recimo jim tako, lahko bi jim tudi drugače, mislimo pa na tiste, ki jih izrekajo naše vodilne osebnosti (ne le politiki) in so v njih posebej ostre, kritične, zajedljive, duhovite … Janez Janša je gotovo eden najvidnejših bodisi v svojih tvitih bodisi v drugih in daljših izjavah. Tako so znane, da jih ni treba ponavljati. Zajedljive so, hkrati pa je treba odhajajočemu predsedniku vlade priznati tudi dobršno mero duhovitosti. Nekatere pa dajo tudi misliti; takšno je njegovo nedavno pojasnilo, zakaj »levica« nasprotuje slabi banki. »Nihče pa ne govori o dejanskem problemu, se pravi o tistih milijardah, ki manjkajo, odgovornosti za te milijarde. V interesu finančne oligarhije je, da se zakrije ta odgovornost in seveda, če se ti slabi krediti premetavajo še naprej znotraj obstoječih struktur in z njimi upravljajo tisti, ki so jih več ali manj zagrešili, jasno, da te odgovornosti ne bo. Zato je ta Lukšičev koncept oziroma koncept te finančne oligarhije, ki prihaja do izraza prek nekaterih tako imenovanih levih strank, tukaj tako agresiven.« (Odmevi na TVS, 1. 3. 2013) Tudi finančno neuki človek zasluti, da je v tej izjavi zrno resnice.

Jana Plestenjaka poznamo po njegovih pesmih, zadnjič pa je presenetil z odrezavo izjavo, ki je tudi zelo politična. V njej na prepričljiv način pojasni, zakaj se nekateri »nerazumljeni« kulturniki tako glasno udeležujejo t. i. vseslovenskih vstaj. »Rad bi vedel, kdo so tisti, ki vodijo in koordinirajo upore in kaj so do zdaj v življenju naredili. Moram reči, da me moti, ko vidim, da so zelo glasni ljudje, ki so bili vso kariero prisesani na državno dudo. Zdaj ko se ta žila oži, je pa panika … Ko vidim na protestih ljudi, ki so s kulturnega ministrstva dobivali na leto tristo tisoč evrov ali več, se mi zdi pa malo neokusno in si rečem: 'Odklopite se z dude, fantje, in plavajte – naredite nekaj, kar bo ljudem všeč, da boste zaslužili. In ne igrajte velikih umetnikov, ki jih nihče ne razume, davkoplačevalci pa plačujemo.' Ko vidim na protestih takšne ljudi, me zaskrbi.« (Prebral na siol.net.)

Začeli smo z izjavami politika, navedli tudi glasbenika. Končajmo pa s filozofom. Slavojem Žižkom. Kontroverzne izjave so njegova specialiteta, v njih ga dosega le malokdo. Pa še politično bomo vso reč uravnovesili, če po prvaku »desnice« navedemo še »ideologa levice«. Najprej o protestnikih v Cankarjevem domu. »Spet se mi je prebudila ideja, ki sem jo formuliral pred par leti, da bi bilo dobro bombardirati Cankarjev dom, ko so tam zbrani kulturniki. (Ker smo v dobi brez smisla za ironijo, moram dodati, da tega ne mislim dobesedno.) Tu se lahko učimo od cerkvene modrosti. Ob korupcijski obtožbi Janše in Jankovića sem takoj pomislil: tako kot Urana bi ju bilo treba poslati v Trst, dokler se njuna krivda ne razčisti. Če bi se jima pridružilo še nekaj predstavnikov naše 'elite', tudi ne bi bilo škode. Gre seveda za metaforo: ne samo njiju, vso politično elito bi bilo treba v celoti zamrzniti.« (Delo, 2. 3. 2013)

Dalo bi se razpravljati o vprašanju, ali in koliko navedene izjave tudi držijo. A to ni moj namen. Hotel sem le pokazati, kako se pregrete socialne, politične in duhovne razmere izražajo v izjavah ključnih akterjev. Kako pa vplivajo na njihovo publiko, na naše ljudi? Ko jih slišijo ali preberejo, se nekateri razburjajo, drugi v njih uživajo. Kar priznajte, da bi bila brez njih krizna scena precej dolgočasna, tako pa je vsaj zanimiva.