Zgodovina železarjenja na Gorenjskem

Besedilo: Samo Lesjak
Kategorija: Kultura / / 06:00

V okviru nove stalne razstave Prelepa Gorenjska v gradu Khislstein v Kranju se je pričel niz muzejskih večerov, vezanih na predmete z razstave.

Za prvo predavanje je poskrbela dr. Verena Perko, sicer vodja projekta razstave, ki je tokrat predstavila železarjenje na Gorenjskem. Predavanje je bilo vezano na železarski polizdelek ingot, eno izmed več kot 1300 muzealij na razstavi, ki prikazuje zgodovinsko dogajanje v naši regiji od antike do sedanjosti. Najstarejše sledi človeka na Gorenjskem segajo nekaj deset tisoč let v preteklost. S prihodom Slovanov, ki so se pomešali s staroselci, je prevladala slovanska govorica. Pomešale so se zakladnice prastarih znanja in običajev in ohranila se je veščina železarjenja, ki ga na Gorenjskem poznamo že 2800 let. Gre za arheološki naziv stopnje razvoja, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja. Najzgodnejši železni predmeti se pri nas pojavijo že v pozni bronasti dobi. Na grobiščih se že v 10. stoletju pr. n. št. pojavijo železni predmeti – predvsem orožje in oklepi, ki nakazujejo kulturne stike z mediteranskimi kulturami Apeninskega in Egejskega polotoka ter posledično Bližnjega vzhoda oz. bogate kulture Feničanov.

Perkova je v zanimivi ter poučni predstavitvi izpostavila prav dejstvo, da se je železarjenje pri nas razvilo predvsem zaradi obilice površinske železove rude in zgodnjih stikov domačega prebivalstva s sredozemskimi rudosledci in metalurgi, ki so obogatili za tisti čas neverjetno razvito tehnično znanje.