Rejci najboljši, krave (žal) še ne

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 7. marec 2013 / 06:00

Na Evropski razstavi krav črno-bele pasme v Švici je sodelovalo tudi pet lepotic iz gorenjskih hlevov.

Kranj – Minuli konec tedna je v Fribourgu v Švici potekala evropska razstava krav črno-bele pasme. V konkurenci 125 najlepših krav iz štirinajstih evropskih držav je sodelovalo tudi šest krav iz Slovenije, med temi jih je pet prišlo iz gorenjskih hlevov – dve sta v lasti rejca Antona Dolenca iz Vrbenj pri Radovljici, druge pa redijo Tomaž Mis iz Zavrha pod Šmarno Goro, Slavko Studen iz Zaloga pri Cerkljah in Zdenka Purgar iz Podbrezij. Naslov evropske šampionke je tudi tokrat ostal v Švici, zmagovalna skupina pa je postala četverica španskih krav, ki so bile najbolj izenačene po velikosti, telesnih oblikah, predvsem pa po oblikah vimena.

Slovenske krave so se uvrstile v drugo polovico rang lestvice znotraj posameznih skupin, najbolje pa sta se odrezali Liza iz Misove črede in Krka iz Studnove črede. Uvrstitve slovenskih krav so generalno gledano boljše kot pred tremi leti na razstavi v Cremoni v Italiji, je poudarila vodja slovenske ekipe doc. dr. Marija Klopčič z Biotehniške fakultete: »Slovenske krave v povprečju po velikosti niso več zaostajale za drugimi in tudi po drugih telesnih oblikah, ki so pomembne za sodnika, so bile naše živali take, da nas ni bilo treba biti sram. Skupinsko je Slovenija sicer zasedla zadnje mesto, a to ni skalilo navdušenja mladih rejcev, ki so več kot mesec dni živali vsakodnevno trenirali, umivali, strigli in pripravljali za nastop v veliki areni v francoskem delu Fribourga. Pomembno vlogo pri pripravi je odigral Matej Purgar, ki je ves čas karantene za živali skrbel in jih krmil tako, da so bile čim bolje pripravljene za predstavitev.«

Klopčičeva je še povedala, da je bila slovenska ekipa vodnikov živali in njihovih asistentov sicer najmlajša, a je bil njihov prispevek tako profesionalen in čustveno nabit, da so drugi udeleženci slovensko ekipo razglasili za najboljšo. »Če že nimamo krav, ki bi se lahko potegovale za prva mesta, pa imamo mlade rejce, ki bodo take krave v prihodnjih letih in desetletjih naredili. Treba jim je dati priložnosti ter jih podkovati z znanjem in izkušnjami, ki jih žal še nimamo,« je še dejala.