Osebni trenerji

Besedilo: Miroslav Braco Cvjetičanin
Kategorija: Nasveti / sreda, 6. marec 2013 / 06:00

Omenil sem osebne trenerje. Če ste pomislili, da so nepotrebni, ker se vsega človek lahko naučiti sam s pomočjo časopisov, revij, televizije, interneta, prijateljev …, se motite. Verjamem, da ste se z leti ukvarjanja s športom ali resnejšo rekreacijo že tako dobro spoznali, da veste, kaj počnete. Pa vendar, tako kot gre čas naprej, gre tudi s športom povezano znanje. In s tem znanjem se ukvarjajo tisti, ki od tega živijo. Na način, kakor se je treniralo pred petimi leti, se danes ne. Razlike so lahko ogromne ali pa tudi ne, vendar obstajajo, zato so taki strokovnjaki zelo dobrodošli. Niso dragi, a so zelo uporabni. Ne poznam primera, ki bi ne bil zadovoljen z nasveti, katere mu je dajal strokovnjak s tega področja. Odločiti se, je pa težko iz samo enega razloga. Delamo se prepametne, vse pameti tega sveta smo se napili že s tem, ko smo se odločili, da bomo zares športali … Osebni trenerji so se pojavili v fitnesih in so najprej skrbeli za tiste punce, ki niso bile zadovoljne s svojo postavo. Nekatere so bile predebele, malo manj je bilo tistih, ki so bile presuhe. Moški so njihove storitve uporabljali iz podobnih razlogov ali po nasvetu zdravnika, če je šlo za nadaljevanja rehabilitacije po poškodbi ali bolezni. Če se prav spomnim, se je vsaka ženska pohvalila, da je s pomočjo osebnega trenerja shujšala, da se je zelo izboljšalo počutje in da se je navadila športati, čeprav se je vedno imela za antišportnika. Da, prav se spomnim. Ne morem se spomniti, da bi kakšna rekla, da se ni obneslo. Zaradi tako dobrih rezultatov so osebni trenerji postali pravi bum. Še malce kasneje že pravi modni bum. In kmalu se je, na žalost, pojavilo veliko število takih, ki niso bili strokovno usposobljeni, so pa bili mišičasti, postavni, lepi, kar pa je zadostovalo zgolj za kake instantne fitnese, ki so kmalu zaprli vrata. In vendar niso preplavili scene. Osebni trenerji so se iz fitnesov preselili v svoje delovno okolje in zdaj delujejo že na vseh področjih za vse športe in lahko napišem, da na Gorenjskem zlahka najdete vrhunskega trenerja, ki vam bo omogočil boljši trening, kvalitetnejšo vadbo.

Z enim od takih sem se pred kratkimi pogovarjal. Dejal mi je, da ima vsako leto več dela. Vsako leto več je takih, ki so poizkusili sami in so ugotovili, da so se znašli v slepi ulici. Niso poznali razlogov za svoj obstoj na enem in istem mestu, niso napredovali, sumili so, zakaj ne, a niso bili prepričani. Vedno več je tudi takih, ki preprosto nimajo časa ubadati se s samim sabo, imajo pa željo biti boljši v tem, kar počnejo. Torej, čas za šport si najdejo, a nimajo časa raziskovati samega sebe, treninga in športnega vsakdana na sploh. Želijo si športni meni, ki mu ga napiše strokovnjak in ga naročnik lepo konzumira dan za dnem. Tako izve, kaj mora jesti, kdaj mora jesti, kdaj in kako mora vaditi. Veliko je tudi takih, ki za svoj napredek potrebujejo bič! Torej potrebujejo nekoga, ki jih bo gnal, zelo strogo resno kontroliral njegov trening, ki ga bo bodril, podpiral in zraven še učil. Taki sadmazohistični športniki potrebujejo vojaško komando, da se premaknejo na pot, ki vodi k uspehu. Sami so preleni, da bi se gnali tudi takrat, ko mislijo, da nimajo časa, da so utrujeni, da je slabo vreme …

Osebni trenerji so zelo uporabni in uspeh je skoraj stoodstotno zagotovljen. No, saj vemo, da ni športnika brez trenerja, in to pove vse. Ali ga potrebujemo za našo vrsto športa oziroma za našo športno rekreacijo, pa moramo presoditi sami. Moje osebno mnenje je, da ga zagotovo potrebujete, če vadite več kot trikrat na teden. Zakaj? Zato, ker ste že oseba, ki je »padla not«, ki je že lepo odvisna od svojega početja, mu posveča ogromno časa in denarja in volje, truda in razmišljanja. Zakaj torej ne bi bili toliko dobri, kot si želite biti?

(Se nadaljuje)