Ženska lepota nima številke
Pred leti je ena beograjskih modnih oblikovalk na domačem tednu mode izjavila, da so zadnje čase njeni kroji zrisani tako, da pristojijo tudi ženskam z večjim oprsjem. Razlog: vse več Beograjčank in njenih potencialnih strank se je namreč odločilo za povečanje oprsja in je bila potemtakem prilagoditev modnih linij praktično nujna.
Morda ne isti, vendar projekt dokaj blizu omenjeni izjavi je izpeljala znana slovenska modna oblikovalka Urša Drofenik. Njene obleke slovijo po korzetnem zavezovanju, kar pomeni, da se obleka popolnoma zlije z ženskim telesom in oblinami. Korzetu ostaja zvesta tudi v nadaljevanju.
Tokrat se je odločila, da naredi modno revijo za prave, resnične ženske. Kar s pomočjo spletnega družabnega omrežja je razpisala kasting za 'plus size' modele. Med več kot sedemdesetimi prijavljenimi je izbrala deset različnih postav in konfekcijskih številk – vse do številke 46 in posebej zanje oblikovala večerna oblačila ter tako dokazala, da ženska lepota nima številke.
Razlog za modno revijo je bil zelo preprost.
»Dejansko se jih po vsaki modni reviji nekaj oglasi z vprašanjem: kaj pa me, ki nismo 'popolne', kdaj pa pridemo me na vrsto'? In sem se odločila, da je lahko vsaka ženska model. Vsaka je vredna pogleda – tako moškega kot ženskega, ker če je ženska urejena od glave do pete, jo vsak rad pogleda, pa ni važno, kakšno postavo ima. Današnja družba je malo preveč kritična in kaj hitro lahko ostaneš brez samozavesti, česar pa si ne smeš dovoliti. Moramo biti srečni, da smo zdravi, sebe pa telesno sprejmimo takšne, kot smo, saj je vsak zase unikaten in lep po svoje. Obstajajo sicer tudi ljudje, ki se nenehno ukvarjajo s svojim videzom in se prepuščajo plastičnim kirurgom, a zato sreči niso nič bliže. Kot pravi Mali princ: bistvo je očem prikrito.«
Ženske, ki so tokrat prvič stopile v čevlje manekenk, so bile vse od pevke do bodoče pilotke, radiologinje, radijske voditeljice.
»Mislim, da je nekatere malce skrbelo, v kaj jih bomo oblekli za modno brv. Saj veste, profesionalni modeli so vajeni revij, nošenje oblek je zanje rutina. Izbranim puncam pa ni bilo vseeno, kaj bodo nosile. Pomerjanje so imele le eno – še to le glede dolžin, ker smo obleke kar dokončali, in mislim, da so bile zadovoljne z izborom, saj so na modni reviji kolekcijo predstavile odlično. Publika pa je tudi bila navdušena, pozitivno presenečena.«
Večerne obleke, ki smo jih tistega večera videli na modni brvi hotela v Rogaški Slatini, so bile iz brokata, šifona, satena, čipk. Drofenikova je na splošno ljubiteljica barv, tako da so bila dekleta odeta vse od črno zlate, srebrno sive, pariško modre, sončno rumene do kovinsko rdeče barve. S tem je oblikovalka želela sporočiti, da se pravim ženskam ni treba oblačiti le v črno in skrivati v preširoka oblačila.
»Ženskam, ki nosijo večje konfekcijske številke, svetujem, da so samozavestne, poudarijo tisto, kar je na njih lepo, ter izbirajo očiščene linije. Vse smo unikatne in edinstvene. Tega se moramo zavedati in to poudariti.«