Prešernu v spomin

V spomin 150-letnice prve Prešernove proslave na Slovenskem so škofjeloške kulturne ustanove v Sokolskem domu pripravile kulturni dogodek, na katerem je slavnostni govornik, jezikoslovec dr. Janez Dular poudaril izjemen narodnostno-jezikovni pomen našega največjega pesnika.

Slovenci smo eden redkih narodov, ki ima praznik kulture upravičeno tudi za državni praznik. Prešernov dan praznujemo od konca druge svetovne vojne vsako leto na dan obletnice pesnikove smrti, 8. februarja. Le malokdo pa ve, da je bila na Škofjeloškem prva proslava v čast Prešernu že pred stopetdesetimi leti. Ločani so namreč 11. februarja 1863 svojo tretjo narodno-kulturno prireditev, t. i. besedo, namenili prav obletnici Prešernove smrti.

Pred tem so za osrednji slovenski kulturni praznik veljali Vodnikovi dnevi. Te so praznovali po takratnih narodnih čitalnicah, ki so bile najbolj pomembne celice slovenske samobitnosti. Od leta 1863 pa so to poslanstvo vedno bolj prevzemale Prešernove proslave. Kot je zapisal zgodovinar Alojzij Pavel Florjančič, je štafeto slovenske državnosti vseskozi pomagala nositi svobodomiselna in domoljubna Prešernova beseda.

Prav Florjančič je bil nosilec pobude o obuditvi spomina na proslavo in ta je padla na plodna tla. Poldrugo stoletje od prve Prešernove proslave so namreč v ta namen v loškem Sokolskem domu organizirali kulturni dogodek, na katerem sta uvodoma številne navzoče nagovorila tamkajšnji župan Miha Ješe ter dr. Alojz Snoj, direktor Župnijskega zavoda sv. Jurija iz Stare Loke. Besedo je nato prevzel slavnostni govornik, jezikoslovec dr. Janez Dular, ki je v svojem govoru med drugim izpostavil dvojno pomembnost Prešerna: tako na področju obujanja narodne zavesti in želje po samobitnosti slovenskega naroda, kot tudi seveda na področju rabe jezika, saj je prav Prešeren s svojimi pesniškimi umetninami povzdignil slovenski jezik na piedestal evropske umetnostne in duhovne dediščine. »Danes se pogosto premalo zavedamo, kako lep in bogat jezik imamo. Vse prevečkrat pa tudi pozabljamo na težko pridobljeno državno osamosvojitev, ki jo žal premalo cenimo,« je ob tem opozoril Dular.

Kulturni dogodek, ki ga je pevsko obogatil nastop Škofjeloškega okteta pod vodstvom Andreja Žagarja, se je nadaljeval z recitalom Prešernovega Sonetnega venca, za katerega sta poskrbela Tanja Jenko in Jure Svoljšak, celotno prireditev pa je v duhu spomina na našega največjega poeta povezoval Marko Črtalič.