V naravo kot v svetišče

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 18. februar 2013 / 06:00

V Info središču TNP Triglavska roža na Bledu si je mogoče ogledati spominsko razstavo o pedagogu, geografu, astronomu, jamarju, alpinistu, skavtu in taborniku ter naravovarstveniku Pavlu Kunaverju.

»Pavlu Kunaverju so rojenice položile v zibko tri velike ljubezni: ljubezen do gora, do krasa in jam ter zvezd oziroma astronomije. Imel pa je še eno posebno lastnost – za vse, kar se mu je zdelo poučno, zanimivo in lepo, je znal navdušiti vso svojo okolico, zlasti pa mladino, ki jo je imel še posebno rad,« so zapisali ob razstavi, ki si jo je do 7. aprila mogoče ogledati v Info središču Triglavska roža. Razstavljeno gradivo zajema predvsem njegovo amatersko likovno ustvarjanje. Prav preko slikanja se je namreč po besedah umetnostne zgodovinarke Ane Marije Kunstelj, ki je sodelovala pri postavitvi razstave, najbolj intimno povezal z naravo ter jo v opazovanju in prenašanju na papir tudi najgloblje doživljal. Njegovo obsežno zapuščino hrani njegov sin dr. Jurij Kunaver, s pomočjo katerega so zbrali gradivo za razstavo.

Po izobrazbi je bil Pavel Kunaver profesor geografije, slovenščine in glasbe. Razen tega je bil tudi alpinist, jamar in krasoslovec, amaterski slikar, fotograf, pisec poljudno znanstvenih del, astronom, skavt in tabornik ter zagovornik varstva narave. Sodil je med »drenovce«, kot so sami sebe poimenovali alpinisti, ki so že pred prvo svetovno vojno hribe začeli obiskovati tudi pozimi. »Prej so bili hribi pozimi skoraj prepovedani in prav zato so si po eni od takih zimskih tur v Kamniško-Savinjskih Alpah rekli, da so kot dren,« je pojasnila Ana Marija Kunstelj. Tako kot na področju alpinizma je bil tudi med pionirji raziskovanja slovenskega podzemnega sveta, je še poudarila. Prav zaradi tega svojega znanja je kot prostovoljec kljub poškodovanemu očesu sodeloval v prvi svetovni vojni in raziskoval jame po Trnovskem gozdu. Tako so nastali zelo nazorni prerezi jam, ki jih je risal za ljubljansko jamarsko društvo in kasneje avstro-ogrsko vojsko. »Bil je čisto pravi plenerist in je slikal izključno neposredno iz narave, pri tem si ni pomagal s fotografijo – naši najbolj znani pleneristi so impresionisti in še za njihova dela imamo podatke, da so si pri njihovem dokončanju velikokrat pomagali s fotografijo,« je razložila Ana Marija Kunstelj in dodala, da je bilo za Pavla Kunaverja ta dejavnost pot do čim globlje povezave z motivom. »Zanj je bilo to način, kako nepozabne prizore, ki so se mu odpirali po poteh v gorah, po Krasu in kamorkoli ga je že zanesla noga neizbrisno zapisati predvsem vase, v svojo dušo.«

Pavel Kunaver je bil pri nas tudi med prvimi borci za varstvo naravne dediščine, saj se je med drugim zavzemal proti izrabi Triglava in njegove okolice za ureditev smučišč in proti izrabi voda Bohinjskega jezera, Kamniške Bistrice in Soče za hidrocentrale. Njegovo občudovanje lepega pa je bilo tudi nalezljivo, je ob tem poudarila vodja Info središča Triglavska roža Majda Odar. »Razumevanje sveta okoli nas in spoštovanje vesoljnega stvarstva mu je bilo življenjsko poslanstvo in vodilo obenem.« Kot velik pedagog je to z veseljem prenašal tudi na mlade. Pred prvo svetovno vojno je bil prav on tisti, ki je v Sloveniji vzpostavil skavtsko gibanje, ki ga je po drugi svetovni vojni povezal s taborniki. »Mladino je navajal, da v naravo zahaja kot v svetišče,« je poudarila Ana Marija Kunstelj in dodala, da je vzgojil generacije intelektualcev in radovednih ljudi. Številne mlade je navdušil tudi za astronomijo, kjer je prav tako opravil marsikatero pionirsko delo. »Bil je eden redkih, ki je tudi na račun svojega dolgega življenja – umrl je v devetindevetdesetem letu starosti – sonce redno opazoval celih šestdeset let. Risal je sončne pege in preračunaval aktivnost sonca, kar je s prostim očesom počel, kot se je izkazalo na podlagi kasnejših analiz, zelo natančno. Njegove risbe namreč zelo malo odstopajo od uradnih meritev,« je predstavitev zgolj delčkov njegovega obsežnega opusa končala Ana Marija Kunstelj.