Odprta knjižnica patra Romualda

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Škofja Loka / četrtek, 18. december 2008 / 06:00

Prejšnji teden so v Škofji Loki odprli Knjižnico patra Romualda Marušiča, v kateri bo tudi stalna razstava Škofjeloškega pasijona.

Škofja Loka - Izvirno besedilo Škofjeloškega pasijona, ki ga je napisal pater Romuald Marušič, je namreč shranjeno prav v škofjeloški kapucinski knjižnici. Spravljeno je v depoju, obiskovalcem pa je na ogled faksimile. Med dragocenostmi knjižnice, ki vsebuje okoli pet tisoč knjig starega fonda (do leta 1800) in okoli 25 tisoč knjig novejšega datuma, je tudi Dalmatinova Biblija, poleg nabožnih knjig pa je tudi veliko zelo dragocenih naravoslovnih del, med tiski do leta 1500 je tudi 21 dragocenih inkunabil, je povedala knjižničarka Marta Gartner. »Da je knjižnica po petih letih truda dobila nove prostore, je zame eden najbolj veselih dogodkov v življenju,« je dejala Gartnerjeva, ki od leta 2001 načrtno ureja knjižnico.

Škofjeloška kapucinska knjižnica je po besedah patra Metoda Benedika začela nastajati leta 1709, ko je bil dograjen samostan. Knjižnica je bila spočetka v obokanem prostoru samostana, leta 1935 pa so jo prenesli v zgornje nadstropje prizidka. Ko je po vojni samostan tega izgubil z nacionalizacijo, so knjige porazdelili po več prostorih v samostanu. V osemdesetih letih so del stare knjižnice spet vrnili v te prostore in jih odprli za javnost, vendar so jih morali zaradi vlage izprazniti in knjige spet vrniti v samostan. Sedaj se je knjižnica spet vrnila v prizidek, iz katerega se je pred časom izselil center za socialno delo. Uredili so jo tako, da imajo knjige kar najboljše klimatske in druge razmere, da ne bi več propadale. Kot je ob odprtju povedal p. Metod Benedik (sedaj ni več v loškem samostanu, temveč službuje v Celju), so prostore namenili tudi stalni razstavi Škofjeloškega pasijona, ki je nastal prav v tem samostanu in katerega izvirnik še vedno hrani. V novih prostorih predstavljajo tudi kapucinski red.

»Veliki izdatki pri urejanju knjižnice so nam narekovali, da se obrnemo tudi na donatorje. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam priskočili na pomoč. Vrsta donatorjev je kar dolga. Vsi so v trajen spomin zapisani, vklesani v kamnito ploščo spodaj ob vhodu,« je ob odprtju še dejal pater Metod, ki je ob tej priložnosti predstavil tudi svojo knjigo z naslovom Kapucinski samostan s cerkvijo sv. Ane Škofja Loka. V njej je predstavljeno tristoletno življenje samostana, v katerem je preživel 23 let svojega življenja.