Njegov nasmešek in baretka

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: GG Plus / petek, 15. februar 2013 / 06:00

V avli kranjskega Zavoda za varstvo kulturne dediščine so v četrtek odkrili kip velikega poznavalca zgodovine gorenjskih mest in podpornika likovne ustvarjalnosti dr. Ceneta Avguština.

V kranjski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine so pretekli četrtek na predvečer Slovenskega kulturnega praznika z odkritjem kipa dr. Ceneta Avguština in odprtjem razstave o delovanju zavoda zaznamovali s tremi pomembnimi obletnicami. Na zavodu so 50. obletnico ustanovitve takratnega Medobčinskega zavoda za spomeniško varstvo Kranj sicer prešteli že lani, tokrat pa so dogodek združili z letošnjo 100. obletnico organiziranega varstva kulturne dediščine na Slovenskem in večer na čudovit način oplemenitili s spominom na svojega prvega direktorja, leta 2010 preminulega dr. Ceneta Avguština, ki bi letos januarja dopolnil 90 let.

Pred petdesetimi leti je prav dr. Cene Avguštin, ki nedvomno velja za nestorja spomeniškega varstva na Gorenjskem, za leto dni prevzel vodenje zavoda, ki je bil, dokler se ni našel denar za nove zaposlitve, spočetka še zavod ene osebe. Svojo poklicno pot je kasneje vendarle nadaljeval in zaokrožil v Gorenjskem muzeju, kjer je štirideset let deloval bodisi kot njegov ravnatelj bodisi muzejski svetovalec za umetnostno zgodovino. »Doktoriral je z monografskim orisom Kranja kot srednjeveškega mesta. Ta obsežna študija, kasneje objavljena tudi v knjigi, je obvezno čtivo za vsakega konservatorja, ki se ukvarja s kranjsko nepremično dediščino, pa tudi sicer s starimi mestnimi jedri,« dodaja direktor zavoda Miloš Ekar in dodaja, da je bil zelo subtilen, ko je šlo za likovne prvine arhitekture in urbanizma, zato tudi ni nenavadno, da je celo življenje močno podpiral galerijsko dejavnost in s tem likovno ustvarjalnost na različnih umetniških nivojih. Tudi to je bil eden izmed vzgibov, da spomin dr. Avguština počastijo s portretnim kipom ter hkrati po njem poimenujejo tudi razstavišče zavoda, ki se je doslej imenovalo Kokra in Sava. »Galerijska dejavnost je del tradicije, ki nam jo je predal Avguštin in jo želimo razvijati tudi naprej. S tem pa smo na neki način izrazili tudi našo hvaležnost njegovi ženi Maruši Avguštin, ki nam je kmalu po njegovi smrti zapustila del moževe knjižnice in fototeke, ki je posvečena varstvu nepremične kulturne dediščine na Gorenjskem.«

Portret je izdelala akademska kiparka in restavratorka na kranjskem zavodu Eva Tršar Andlovic. »Portret sem sicer skicirala in modelirala na podlagi fotografij, seveda pa je to, da sem Ceneta tudi osebno poznala, prednost, saj sem v delo želela vdahniti tudi njegovo osebnost in značaj. Spominjam se ga kot zelo prijetnega človeka, z njegovim znamenitim nasmeškom in nepogrešljivim pokrivalom, običajno baretko,« je povedala avtorica portreta in dodala: »Portretiranje mi je bilo hkrati v izziv in veselje. Predlagali so me moji kolegi sodelavci, češ saj imamo v lastni hiši kiparko, hkrati pa je to tudi pocenilo izdelavo kipa, saj je ta meni predvsem kot referenca.« Tršar Andloviceva je sicer že avtorica več javnih plastik tako na Gorenjskem kot po Sloveniji. Portret je počasi in premišljeno nastajal dober mesec, avtorici pa največ pomeni, da je ta všeč tudi njegovi ženi.

»A je?« vprašam Marušo Avguštin, prav tako nekdanjo izkušeno muzealko in poznavalko likovne umetnosti. »Seveda je,« odgovori slednja in dodaja: »Seveda sem bila presenečena, ko mi je direktor zavoda povedal, da bi želeli imeti Cenetov portret v prostorih zavoda, hkrati pa tudi počaščena. Tudi on, ki je bi tako zelo predan svojemu delu, bi bil počaščen ob tem. Bil je dobrovoljen in duhovit človek, kot tak pa tudi zelo odprt. Mislim, da se to vidi tudi v portretu.« Avguštinova meni, da gre res za veliko pozornost in hkrati dokaz, da so ga njegovi sodelavci zelo cenili in jim je ostal v dobrem spominu. Kip iz brona je patiniran in stoji na pokončnem podstavku iz kranjskega konglomerata. Simbolično.

Hkrati so v razstavišču, odslej dr. Ceneta Avguština, sodelavci kranjskega zavoda vsak s svojega področja na več kot 30 panojih predstavili celoten spekter dela zavoda na različnih področjih, kot so arheologija, umetnostna zgodovina, etnologija, restavratorstvo, varstvo dediščine v prostoru …