Z razvojem nove zaposlitve

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 14. februar 2013 / 06:00

"Naš gonilnik uspeha so potrebe trga za majhnimi elektronskimi napravami z majhnimi elektronskimi vezji in naši proizvodi, ki izdelavo le-teh omogočajo. Vse našteto je posledica vlaganja v razvoj in nove proizvode," pravi Bojan Zalar iz LPKF Laser & Elektronika iz Naklega.

Naklo - Lani so v LPKF poslovali bolje od načrtov in zato tudi zaposlili trideset novih sodelavcev. Danes jih je skupaj že več kot sto. »Pričakujemo, da bomo letos ohranili podoben nivo poslovanja, saj je tako visoka rast neobičajna. Mi jo dosegamo že več let in zato tudi zaposlujemo. Januarja so se nam pridružili trije novi sodelavci,« pojasnjuje Bojan Zalar, direktor prodaje in marketinga. Letos predvidevajo več novih delovnih mest predvsem v razvoju – iščejo elektro inženirje, inženirje fizike, strojništva, nekaj tudi v proizvodnji in servisu laserskih virov in sistemov.

Osnovno področje delovanja družbe LPKF je v povezavi z elektroniko, najpogosteje s tehnologijo izdelave ali obdelave elektronskih vezij, s pomočjo katerih deluje elektronika. Te najdemo, na primer, v pametnih telefonih in tablicah, kjer je visoka integracija številnih funkcij. Za izdelavo vezij v LPKF uporabljajo laserje in tudi razvijajo laserske naprave, ki se uporabljajo pri izdelovanju elektronskih vezij po vsem svetu. Le tri odstotke proizvodnje ostane doma.

Pozornost namenjajo tudi drugim področjem, kot je strukturiranje v mikronskem območju, in računajo, da bodo v prihodnjih letih prav tam našli nove prodajne trge. »Naš poudarek temelji na razvoju novih, zmogljivejših laserjev, s katerimi skrajšujemo procesne čase in hkrati iščemo nove možnosti uporabe laserskih virov in s tem nove priložnosti,« pojasni Zalar. Kljub temu da je sedaj videti, kot da gospodarske krize ne občutijo, je bil padec prodaje ob prvem valu krize (2008–2009) občuten.

»Zategnili smo pasove, ohranili razvoj in delovna mesta in se naslednje leto pobrali. Evropa in Kitajska sta sedaj znova v krizi, mi lahko točimo solze in se smilimo sami sebi, ali pa delamo in preživimo,« razmišlja direktor marketinga in prodaje. Tako so na Kitajskem pred kratkim odprli servisni center in so sedaj bližje kupcem in s tem hitrejšemu posredovanju. Postali so še bolj konkurenčni na velikem kitajskem trgu. Tu je ogromno domačih (še dodatno zaščitenih) proizvajalcev, ki trgu ponujajo konkurenčne produkte, vendar so še vedno zgolj sledilci. Zato morajo svetovni proizvajalci, med njimi tudi LPKF, nenehno skrbeti za razvoj in biti korak pred njimi.

Manj znano je lastništvo LPKF Laser & Elektronika: 75 odstotkov pripada nemški istoimenski družbi, četrtinski delež si delita direktor Tomaž Žepič in njegov oče Janez Žepič. Pred dobrimi dvajsetimi leti je domače podjetje sestavljalo le nekaj sodelavcev, z ustanovitvijo skupnega podjetja leta 1994 so zelo hitro napredovali. »Uporabili smo domače znanje in prodajno mrežo večinskega lastnika in tako vsa leta izkoriščali številne sinergije. Vse to se danes kaže v dobrem poslovanju,« pojasni Bojan Zalar.

Na vprašanje, zakaj se v Sloveniji bojimo tujih lastnikov, čeprav so skoraj vse prevzete družbe uspešne, Zalar odgovarja, da se lahko zgodijo tudi sovražni prevzemi, kjer velika korporacija prevzeto družbo zapre zaradi višanja donosov: »Naš partner pa je bil pred dvajsetimi leti še razmeroma majhna družba, ki smo ji pomagali tudi mi prek slovenskih dobaviteljev. Skupaj smo ustvarjali našo rast.« Doda, da bi morala tudi lokalna oblast ponuditi primerne pogoje za razvoj in rast družb, s tem pa priliv tujega kapitala.

Za primer navede širitev ene od LPKF-jevih enot v Erlangnu v Nemčiji. Lokalna oblast je družbi ponudila pomoč pri nakupu zemljišč ali obstoječih stavb po zelo ugodnih pogojih, saj se zavedajo pomena čiste tehnologije in novih zaposlitev. Mesto ima močno univerzitetno središče, zato jih zanimajo visokotehnološke službe. »Takšno razmišljanje pogrešamo pri nas. Odkar smo na sedanji lokaciji, čakamo na povezovalno cesto do naše stavbe. Projekti so narejeni, za uresničitev pa ni nikoli dovolj denarja,« razloži Bojan Zalar. S pravim pristopom bi privabili tudi druga podjetja. A žal ostaja pri besedah, zgodi se bolj malo.