Žensko srce je drugačno kot moško

"V nasprotju s prepričanjem, da so ženske zaščitene pred infarkti, ker imajo lastne zaščitne hormone in prej umirajo zaradi drugih bolezni, pa danes vemo, da ženske enako pogosto ali pa še pogosteje kot moški umirajo zaradi bolezni srca in ožilja," opozarja dr. Barbara Gužič Salobir.

Koronarno društvo Gorenjske je pred kratkim gostilo dr. Barbaro Gužič Salobir s Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana. Zanimiva tema predavanja z naslovom Žensko srce je dvorano na Primskovem v Kranju napolnila do zadnjega kotička. »V nasprotju s prepričanjem, da so ženske zaščitene pred infarkti, ker imajo lastne zaščitne hormone in prej umirajo zaradi drugih bolezni, pa danes vemo, da ženske enako pogosto ali pa še pogosteje kot moški umirajo zaradi bolezni srca in ožilja (zaradi srčnega infarkta ter možganske kapi),« je opozorila zdravnica.

Težave, ki žensko pripeljejo k zdravniku, so mnogokrat zelo neznačilne, je razložila dr. Barbara Gužič Salobir: »Niso take, kot smo jih vajeni pri moških, niso take, kot so opisane v klasičnih medicinskih knjigah ali kot jih najdemo na internetu. Opazovali smo ženske mesec dni pred infarktom. Tipična bolečina v prsnem košu je bila prisotna samo pri tridesetih odstotkih žensk, druge so navajale utrujenost, šibkost, nespečnost, vrtoglavico, predvsem pa težko sapo. Včasih kar težko pomislimo, da gre dejansko za koronarno bolezen in ne za preutrujenost, nervozo, težave s ščitnico, z meno … Za ženske tudi vemo, da pridejo prepozno oziroma bistveno kasneje k zdravniku kot moški. Tudi osnovne preiskave, ki jih delamo, na primer klasično obremenitveno testiranje za ugotavljanje, ali so neke težave angina pektoris ali ne, so pri ženskah bistveno manj zanesljive kot pri moških. Pri ženskah moramo biti zato veliko bolj pozorni in moramo narediti še dodatne preiskave.«

Tveganje se poveča ob menopavzi

»Tveganje za koronarno bolezen se ob menopavzi zelo poveča. Po eni strani ima ženska lahko klimakterične težave, ki zelo »oponašajo« tudi težave, ki nastanejo zaradi koronarnih bolezni. Kadar imamo tako gospo v ambulanti, nikoli ne smemo reči, to je zagotovo mena in nič drugega, ampak moramo biti še posebej občutljivi. Med ženskami v predmenopavzalnem obdobju, ko imajo še normalni menzes, pa so zelo ogrožene sladkorne bolnice, pri katerih se izgubi učinek zaščitnih ženskih hormonov. Druge ženske so relativno zaščitene do menopavze, s tem da moramo vedeti, da se povprečna starost obolevanja zelo spušča. Danes vidimo na urgenci tudi petindvajsetletnike z infarktom, pa nimajo družinske hiperholesterolomije idr. Kaj k temu pripomore, še ni dobro raziskano, verjetno vplivajo na pojavljanje bolezni v mlajših letih stres, hiter način življenja in tudi debelost. Dejavniki tveganja so splošno znani (debelost, kajenje, zlasti mlada dekleta kadijo čedalje več, holesterol, arterijska hipertenzija), pa so rezultati še vedno zelo slabi.«

Srčni utrip

Nižji ko je srčni utrip v mirovanju, boljši je, seveda pa ne pod dopustno mejo. Nekako se izkazuje, da imajo ljudje, ki imajo utrip v mirovanju 50 na minuto, boljše preživetje od tistih, ki imajo utrip v mirovanju 70 na minuto. Groba formula za utrip pod obremenitvijo pa je: od 220 odštejemo starost in dobimo predviden maksimalni srčni utrip. Tudi tu so možna odstopanja, ki niso majhna in je potrebna previdnost; če je bolnik po infarktu, se dopusten maksimalni srčni utrip določi iz obremenitvenega testiranja. Predvsem pri vrhunskih športnikih pa redno izvajajo tudi poseben obremenitveni test, spiroergometrijo.