Jubilej staroste slovenske politike

Drugega februarja je devetdeseti rojstni dan praznoval pravnik, publicist, civilno družbeni aktivist in državnik dr. France Bučar. Predsednik prve slovenske skupščine, oče slovenske ustave, prvi predsednik Slovenskega panevropskega gibanja, je še danes pronicljiv kritik aktualnega družbenega dogajanja.

France Bučar je rojen 2. februarja 1923 v Bohinjski Bistrici, kamor se še vedno rad vrača. V dijaških letih ga je dohitela druga svetovna vojna. Kot člana Osvobodilne fronte so ga zaprli Italijani, nato še Nemci, po pobegu iz Nemčije se je pridružil partizanom in bil maja 1945 med osvoboditelji Celovca. Leta 1947 je diplomiral na pravni fakulteti, sredi petdesetih let tudi doktoriral. Najprej je služboval na državnih funkcijah, po desetmesečnem študiju v Philadelphii pa se le leta 1960 posvetil profesuri na pravni fakulteti. Zaradi njegovih kritičnih stališč do aktualnih družbenih razmer so ga leta 1976 odstranili z univerze in ga prisilno upokojili.

Starosta slovenske politike

Disident France Bučar se v osemdesetih letih pojavlja kot sodelavec Nove revije, v znameniti 57. številki zagovarja slovensko nacionalno državo. Ob koncu osemdesetih let je bil svetovalec odbora za varstvo človekovih pravic, ki ga je v bran zaprti četverici Janša, Borštner, Tasič, Zavrl vodil Igor Bavčar. Takrat nastanejo zametki Demosa, demokratične opozicije takratni enostrankarski oblasti. Omeniti je treba tudi njegov nastop leta 1988 pred svetom Evrope v Strasbourgu, v katerem je svet in Evropo pozval, naj ne podpirata več propadajoče Jugoslavije. V domovini si je tedaj prislužil oznako narodni izdajalec.

France Bučar je med glavnimi akterji, ki so v osemdesetih in v začetku devetdesetih let tlakovali pot samostojni slovenski državi. Postal je predsednik leta 1990 izvoljene prve slovenske skupščine in ustavne komisije, ki je zasnovala slovensko ustavo. Kot predsednik skupščine je v nastopnem govoru oznanil, da je z njenim konstituiranjem »končana državljanska vojna, ki nas je lomila in hromila skoraj pol stoletja«. V svojih kasnejših publikacijah sicer podvomi o tem, da je ideološke državljanske vojne konec, saj so te delitve v slovenskem družbenem prostoru še vedno prisotne.

Grosu ni pustil »afen guncati«

Na čelu slovenske skupščine si ga bomo zapomnili tudi po dogodku, ki je postal anekdota. Ko je skupščina odločala o zamenjavi takratnega predsednika vlade Lojzeta Peterleta z bančnikom Markom Voljčem, ki je prišel iz Hondurasa, je liberalec, Kranjčan Vitomir Gros kot v posmeh izbiri kandidata iz banana republike po poslanskih klopeh delil banane. Bučar je Grosa prav po bohinjsko sočno okrcal, češ »ne boš mi tle afne guncal«.

Bučar je bil leta 1992 izvoljen za poslanca prvega sklica državnega zbora, takrat je vodil komisijo za nadzor tajnih služb. V politiki ostaja pozneje aktiven kot prvi predsednik Slovenskega panevropskega gibanja in s svojim ugledom zelo pomaga Sloveniji pri njeni mednarodni uveljavitvi. Vsa leta ostaja družbeno aktiven. Leta 2002 je France Bučar tudi kandidiral za predsednika države, a neuspešno. Kljub vsemu ohrani velik politični vpliv in kritično držo do aktualnih političnih dogajanj. V zadnjih letih je objavil več zgodovinskih publikacij: leta 2007 Rojstvo države, 2009 Slovenci in prihodnost, 2011 Čas velikih sprememb in 2012 Temelji naše državnosti.

»Delal bom kot doslej«

Bo sledila še kakšna knjiga, kakšne načrte ima devetdesetletnik, smo dr. Franceta Bučarja vprašali ob njegovem jubileju. Pravi, da nima načrtov, da bo delal kot doslej. Še vedno bo ostal pronicljiv opazovalec in komentator družbenih dogajanj. Ko ga vprašam o protestih in »tretji vseslovenski vstaji«, pa pravi: »Načeloma sem proti reševanju družbenih problemov na horuk, saj ob takih priložnostih pridejo na plan tudi ekstremisti. Toda ker se je politika tako trdno ugnezdila v svoja osvojena gnezdišča, kaže, da je to edini način, da se jih znebimo.« Dodaja, da ga v petek ni bilo v Ljubljani, šel je na Štajersko. Sicer pa se pogosto vrača v domačo Bohinjsko Bistrico. Le na smuči več ne stopi zadnja leta, čeprav je ta šport gojil do visoke starosti. Da bi le um še ostal bister kot doslej!