Kronika tedna

Zdravnik si je lajšal bolečine

Na celjskem sodišču so zaradi kaznivega dejanja poneverbe na pogojno zaporno kazen obsodili zdravnika Andreja Žmavca. Tožilstvo je zdravniku očitalo, da si je v Zdravstvenem domu Celje, kjer je zaposlen, med decembrom 2008 in avgustom 2010 prilastil 3.686 ampul opioidnega analgetika dolantin in si s tem pridobil 7.025 evrov premoženjske koristi. Žmavc, ki je bil tedaj predstojnik nujne medicinske pomoči, je zdravilo porabil zase, z njim pa si je lajšal hude kronične bolečine v hrbtenici, vendar pa tega ni zavedel v svoj zdravstveni karton. Kot je dejal v zagovoru, tega ni storil, da o njegovih težavah ne bi izvedeli drugi zdravniki, ker bi ga začeli zbadati. Takoj po izbruhu afere, je sicer Žmavc izgubil vse vodstvene funkcije, ki jih je dotlej opravljal.

Odvetnik Matoz se je zagovarjal

Na ljubljanskem sodišču sodijo odvetniku Franciju Matozu, zoper katerega je nekdanji predsednik uprave Mure Franc Huber vložil zasebno kazensko tožbo zaradi razžalitve in žaljive obdolžitve. Matoz je marca 2010 kot eden od pravnih zastopnikov delavcev propadle Mure kazensko ovadil Hubra in nekdanjo članico uprave Marinko Glavač. V izjavah medijem, ki so poročali o ovadbi, je Matoz med drugim dejal, da je leta 2009 Mura plačala podjetju Huber (v lasti Nika Hubra, sina Franca Hubra) dobrih 10 tisoč evrov za svetovalne storitve, čeprav je iz informacij, ki jih je pridobil od Murinih delavcev, razvidno, da podjetje Huber Muri ni nikoli svetovalo in da so bili računi, ki jih je izstavilo to podjetje, pravzaprav fiktivni. Glavačeva naj bi Hubru na ta način le izplačevala odpravnino zaradi predčasnega prenehanja mandata, ker se nadzorni svet s plačilom odpravnine v višini šestih plač ni strinjal. Huber naj bi si tako pridobil za okoli 70 tisoč evrov protipravne premoženjske koristi. Matoz očitke Hubra, da gre za laž, zavrača, ker da ni imel namena kogar koli žaliti, na podlagi njegove ovadbe pa so v Murski Soboti tudi uvedli preiskavo.

Minuli teden trije mrtvi

V preteklem tednu (od 28. januarja do 3. februarja) so v prometnih nesrečah na slovenskih cestah življenje izgubile tri osebe. Gorenjski policisti so prejšnji teden obravnavali 22 prometnih nesreč, v katerih je ena oseba umrla, po ena pa se je lažje in huje ranila. O pridržanih voznikih in morebitnih zasegih vozil niso poročali. Do minule nedelje so slovenske ceste terjale devet smrtnih žrtev, v enakem obdobju lani jih je bilo pet. Na Gorenjskem je letos umrla ena oseba.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / nedelja, 3. avgust 2008 / 07:00

Znamenje umirjanja cen?

Tudi letos julija cene v povprečju ostale nespremenjene.

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...