Velika planina obiskovalce pozimi vabi predvsem s svojo neokrnjeno naravo.

Velika planina zanimiva tudi pozimi

Z debelino snežne odeje za zdaj na planini sicer ne morejo biti zadovoljni, a sankači in najmlajši smučarji vseeno pridejo na svoj račun, vse več je tudi pohodnikov.

Kamniška Bistrica - Na Veliki planini, kjer je trenutno okoli trideset centimetrov snega, so minuli petek uredili progo za dnevno in nočno sankanje od Zelenega roba do zgornje postaje nihalke in poleg dvosedežnice Šimnovec pognali tudi otroško vlečnico Jurček. Leta številnih smučarjev so na Veliki planini sicer minila, saj so zelene zime in prevelika odvisnost od naravnih pogojev (vode za umetno zasneževanje na planini ni) predstavljale prevelik strošek, zato so se v družbi Velika planina v zadnjih letih osredotočili predvsem na smučarsko ponudbo za najmlajše in družine.

»Smučanja na planini ne ustavljamo, in če se le da, uredimo smučarske proge. Smo pa odvisni od naravnega snega. V zadnjem času tudi pri nas postajajo vse bolj priljubljene alternativne oblike smučanja, kot denimo t. i. cross country, ki je v tujini že zelo uveljavljen,« nam je povedal direktor družbe Dušan Bombač, ki je zadovoljen, da jim je na Veliki planini jeseni uspelo prestati strog tehnični pregled na podlagi novega pravilnika, ki je letos po Sloveniji zaustavil kar nekaj žičniških naprav. Temeljito so pregledali in prenovili sedežnico Šimnovec, kar je družbo stalo okoli 50 tisoč evrov.

Velika planina je pozimi zelo priljubljena tudi med turnimi smučarji in pohodniki. Ti se na planino podajo z nihalko, ki vozi vse dni v letu, še pogosteje pa kar iz doline, iz Stahovice mimo Svetega Primoža. Prav neokrnjena narava in s snegom pokrite pastirske bajte so tisto, kar pozimi vabi številne, še posebej takrat, ko se dolina skriva v megli, planina na svojih 1600 metrih pa se kopa v soncu. Tudi pozimi za obiskovalce planine skrbijo trije planinski domovi, Jarški, Domžalski in Črnuški ter gostišče na Zelenem robu, ki je znano po svoji domači kulinariki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / četrtek, 4. februar 2010 / 07:00

Sonetje nesreče / Sonette des Unglücks

Darilo ob Prešernovem dnevu, ki je slovenski kulturni praznik: novi prevod pesnikovih Sonetov nesreče v nemščino. Avtor prevoda je nemški literarni zgodovinar in prevajalec Klaus Detlef Olof, posredov...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Kosovelove Zbrane pesmi

»Vse je ekstaza, ekstaza smrti! Zlati stolpovi zapadne Evrope, kupole bele – (vse je ekstaza!) – vse tone v žgočem, rdečem morju; sonce zahaja in v njem se opaja tisočkrat mrtvi evropski č...

GG Plus / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Napisal je knjigo o domači vasi

Ivan Križnar je kroniko o domači vasi naslovil s preprostim naslovom Delnice – Deunce, kot pravi pa je bil njegov namen, da piše o preteklih rodovih in posameznikih pa tudi o dogodkih po osamosvojitvi...

Bohinj / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Umetniki zavzeli Bohinj

Na peti likovni koloniji Kristal je sodelovalo 25 umetnikov iz Avstrije, Srbije, Ukrajine, Italije, Rusije, Hrvaške in Slovenije.

Nasveti / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Grad v obliki ključa

Jesenska sobota. Prijatelji iz Radovljice k prijateljem iz občine Rače - Fram. Prelestno dopoldne ob sprejemu na grajskem dvorišču. Strokovna razlaga. Renesančni nižinski dvorec, prva listina o gra...

Nasveti / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Zaledje Soške fronte

Bogatin (1977 m) in Mahavšček (2008 m) - Bohinj, gorenjski turistični biser, izhodišče za številne vzpone v Julijske Alpe je bil v času prve svetovne vojne vojno zaledje Soške fronte oz. prehodni pas...