Tehnologija zanesljiva, vozniki ne

Besedilo: Matjaž Gregorič
Kategorija: GG Plus / četrtek, 24. januar 2013 / 06:00

Sistem za zaznavanje vožnje v napačno smer na slovenskih avtocestah se je izkazal za učinkovitega.

Posledice vožnje v napačno smer na avtocestah so pogosto usodne. Število prometnih nezgod, ki se pripetijo zaradi uvoza v nasprotno smer, je kljub prometni signalizaciji v zadnjih letih na slovenskih avtocestah vse večje. Zato so pri Darsu pred dvema letoma namestili pilotna sistema za preprečevanje napačnih uvozov na avtocestnem priključku Vransko, nato pa še na uvozu Srmin na primorski avtocesti.

Elektronski sistem za preprečevanje vožnje v nasprotno smer deluje s pomočjo detektorjev z mikrovalovnimi tipali, ki zaznajo vozila v napačni smeri vožnje. Na podlagi tako imenovanega dopplerjevega efekta, ki je podoben kot pri merilnikih za merjenje hitrosti, tipala določijo smer vožnje, detektorji pa so povezani s sistemom opozoril s svetlobno signalizacijo ob priključku. Tako se na avtocesti začne opozarjanje voznikov, ki jim preti nevarnost, signal pa pride tudi v Darsov sistem "pametne ceste", ki je preko optičnih povezav priključen v nadzorni center na Vranskem. Ko detektor zazna vozilo, ki pelje v napačno smer, se v centru sproži alarm, ki vizualno in zvočno opozori operaterja na nevarnost in sproži tudi video snemalnik. Samodejno se postavijo tudi vsebine na spremenljivi prometni signalizaciji, ki obveščajo voznike v pravi smeri, da se jim približuje vozilo, ki vozi nasproti. Kateri znaki se postavijo na kakšne vsebine, je vnaprej določeno, zato sistem po potrditvi operaterja reagira zelo hitro, kar je v tak­šnih primerih ključnega pomena.

Od začetka delovanja sistema na Vranskem so tam zabeležili tri primere napačnega uvoza na avtocesto prek omenjenega priključka. Si­stemi za zaznavanje v napačno smer vozečih vozil so nameščeni tudi v avtocest­nih predorih in na odsekih, ki so opremljeni s sistemom za nadzor in vodenje prometa. Niso namenjeni le zaznavanju nasproti vozečih vozil, ampak tudi optimiziranju pretočnosti, opozarjanju voznikov na nevarnosti in pri omejitvah hitrosti v realnem času.