Prodajne krivulje strmo navzdol

Po treh četrtinah leta občutno nižja prodaja novih osebnih avtomobilov

Slovenski avtomobilski trg v zadnjih mesecih kaže vsa znamenja vplivov gospodarske in finančne krize. Po devetih mesecih je namreč prodaja novih osebnih avtomobilov za 15,68 odstotka nižja kot v lanskih treh četrtinah, medtem ko je bil september sploh daleč najslabši mesec s kar 26,65-odstotnim minusom v primerjavi z lanskimi prodajnimi številkami.

Letos je bilo v devetih mesecih v Sloveniji prvič registriranih 43.443 novih avtomobilov, prodajna bera lanskega tričetrtletja je bila 52.215. To so podatki, ki jih za uradne uvoznike, združene v Sekcijo za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije, zbira in obdeluje podjetje Jato Dynamics. Kljub temu da gre za nekakšno uradno statistiko, pa je bolj ali manj znano, da so dejanske prodajne številke vsaj za 15 do 20 odstotkov nižje.

Zanimivo, da je bil prodajni padec precej manjši pri lahkih gospodarskih vozilih. Septembra je bilo prodanih 483 vozil, kar je 19 manj kot v lanskem devetem mesecu, mesečno skrčenje pa je s 3,78 odstotka še nekoliko višje kot na ravni treh četrtin leta. Skupni »primanjkljaj« na letni ravni je namreč 2,09 odstotka oziroma 101 vozilo. Letos je bilo pri nas skupaj registriranih 4736 novih lahkih gospodarskih vozil, pri čemer se zdijo številke pri nekaterih znamkah in uvoznikih nekoliko napihnjene, najbolj verjetno zaradi tako imenovanih enodnevnih registracij.

Avtomobilski trgovci si namreč pomagajo tudi s tako imenovanimi enodnevnimi registracijami, ki so nekakšen »pripomoček« za doseganje boljših pogajalskih izhodišč pri avtomobilskih proizvajalcih, ali pa gre zgolj za utrjevanje tržnega položaja. Kot pravi Gregor Mauko, predsednik Sekcije za osebna motorna vozila, je škoda, ki jo povzročajo enodnevne registracije, nerealna slika tržnih deležev posameznih blagovnih znamk ter seveda njihova razporeditev na trgu. Precej večja škoda, tudi poslovna, pa nastaja pri nadaljnjem izvozu, saj za vozila, ki so izvožena, trgovci in uvozniki ne opravljajo nobenih poprodajnih storitev, prav tako ne obstaja možnost lojalnega programa. Posledično se že majejo trgovske mreže posameznih znamk po Sloveniji, saj so zaslužki na novih vozilih enkratni in zelo nizki. Na drugi strani s tem delno trpi tudi trg rabljenih vozil, saj ni novih vhodov z domačega trga.

Ob nadaljnjem zaostrovanju krize je najbolj realno pričakovati nadaljnje upadanje prodaje tudi do konca leta. To pomeni, da bo letos na slovenskih cestah skupaj registriranih okoli 50 tisoč novih osebnih avtomobilov (lani 58.417) in nekaj več kot šest tisoč lahkih gospodarskih vozil (lani 6.482). Napovedi za prihodnje leto so zaenkrat še preveč tvegane, a glede na napovedi, ki nam obetajo še nadaljnjo gospodarsko slabitev, se zdi, da je nad slovenskim avtomobilskim trgom vse več temnih oblakov.