Na Gorenjsko jo je pripeljala ljubezen

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Prosti čas / četrtek, 17. januar 2013 / 06:00

Jinny je vedno dobre volje. Včasih s svojimi našobljenimi ustnicami za trenutek izrazi neodobravanje ali nezadovoljstvo, vendar ne gre za dolg trenutek. Pozornost zbuja že s svojim eksotičnim videzom, rjavimi očmi in vranje črnimi lasmi.

Jinny Ribič - prijatelji jo ljubkovalno kličejo Jinx - je na Gorenjsko s Štajerskega pripeljala ljubezen. Z njo sta pripotovali tudi Bu in Bu, njeni hrčici. Za obe Jinnijini ljubljenki je bilo popotovanje z vlakom pravo doživetje. Jinny bi pripeljala na Gorenjsko še kakšnega zajčka in psa, če bi se le dalo, a je odtehtala racionalnost. Živali, ki jih ima Jinny zelo rada, so ostale na vasi, pri starših na Štajerskem.

Prijetno dvajsetletnico redko srečamo slabe volje, saj se rada smeji, s svojim eksotičnim videzom pa je na začetku sicer zbujala pozornost in privabljala poglede, sedaj pa so se je Kranjčani že navadili. Preseneča, da jo najprej prepoznajo kot Gorenjko, šele potem kot Štajerko in na koncu mogoče kdo povpraša po njenih eksotičnih koreninah. Njena mama je namreč Tajka, natančneje iz severa Tajske, iz Uttaradita, oče je Slovenec, Jinny pa je bila rojena v Nemčiji. »Mama se je poročila pri tridesetih, tri leta kasneje sem se rodila jaz, imam še leto dni starejšega brata in nekaj let mlajšo sestro.«

Zgodba njenih staršev gre nekako takole: oče je delal v Nemčiji, tam spoznal njeno mamo, sledila je poroka. Jinny ima še dedka, ki je Nemec, na začetku je nekaj let živela v Nemčiji, tako da zase pravi, da je prava mešanica, saj se po njej pretakajo tajska, nemška in slovenska kri.

Še danes se Jinny spominja, kako se je njeno spoznavanje s slovenščino začelo v peskovniku in nadaljevalo v osnovni šoli.

»Spominjam se, kako sem v prvem razredu nagovarjala dekleta še v moškem spolu in obratno.«

Nemško govori tekoče, če dalj časa govori nemško, gleda nemške kanale, tudi razmišlja v nemščini. Pravzaprav sploh ni slabo, da zna dva jezika tekoče, angleščino pa jemlje kot tretji jezik, katerega znanje z leti bogati, a je ugotovila, da ji je iz otroštva ostala tudi kakšna tajska beseda. »Lani februarja sem bila s fantom prvič na Tajskem in ugotovila, da so mi nekatere besede ostale v spominu. Mama še ni govorila dobro nemško, pa je kakšno besedo pač povedala po tajsko. Doma smo imeli nekak kulturni jezikovni lonec: jaz sem govorila z mamo po nemško, oče je komuniciral v angleščini, mlajša sestra je tudi večino časa govorila z mamo nemško, z bratom in očetom pa sem se pogovarjala slovensko.«

Trenutno Jinny pridno dela, obiskuje šolo in opravlja izpit za avto.

»Eno srednjo šolo sem že zaključila - za izdelovalca oblačil. Ko sem se preselila na Gorenjsko, pa sem se vpisala še na frizersko. Včasih razmišljam o modnem kreiranju. Zanima me vse, kar je povezano z modo. Jaz bi rada znala vse: risati kroje, tudi sešiti obleko, narediti make up, urediti pričesko. V šivanju sem se tudi že preizkusila.«

Vse, kar je povezano z modo, jo veseli, odkar pomni. Vendar ne samo površinsko. Želi vedeti, kako se stvarem streže, razumeti celoto modnega sveta. Že kot otroka jo je modni svet nezadržno privlačil. »Od majhnega sem se rada ličila, se oblačila v mamina krila, po sobi kolovratila z njenimi torbicami … Vedno sem sicer razmišljala o tem, da bom enkrat frizerka, naskrivaj pa sem sanjala tudi o delu modela, manekenke. Bistvo vsega pa je, da za svoje sanje tudi nekaj narediš, in jaz dejansko sem. Že od štirinajstega leta dalje sem poskušala v modnem svetu, vendar se stvari niso kaj veliko premaknile, ker se izkaže, da potrebuješ tudi podporo pravih ljudi. In Agencija Queen mi je pri tem veliko pomagala. V letu in pol so se mi odprla številna vrata. Do danes sem si nabrala že kar nekaj izkušenj, kaj tudi že doživela in na doseženo sem lahko le ponosna.«

Reklame, videospoti, modeling, modne revije, lepotni izbori. Z ničemer od naštetega Jinny nima problemov, tudi poziranje v spodnjem perilu ji ne predstavlja kakšnega problema, ker vse skupaj jemlje kot delo, nekaj, kar jo strašansko veseli, in tako v vsem enostavno uživa. V osnovi je njena višina za manekensko delo največkrat premajhna, a ji delo fotomodela ravno tako leži. Njena modna pot se je intenzivneje začela na zelo zanimiv način: ko je bila stara osemnajst let, se je namreč prijavila na Slovenija ima talent in ostala opažena.

»Z agencije so me poklicali na sestanek in začela sem s tekmovanji na lepotnih izborih. V tem času sem dobila dve lenti: postala sem miss spleta in miss osebnosti za Miss Earth 2012.«

Morda je k temu dejansko pripomogel njen eksotični videz, vendar ne veliko, ker ji je kristalno jasen pregovor 'brez muje se še čevelj ne obuje'. Ker pa so njene sanje njen hobi in obenem tudi delo, ji trud, vložen v to, ne predstavlja napora. Poleg tega tudi ve, da samo lepota danes v svetu mode še zdaleč ni dovolj. Pomembna je komunikativnost, pa vztrajnost, delavnost.

Celo leto je trdo delala in ko se je potem v finalnem delu sprehodila po modni brvi, je ugotovila, da greš lahko z odra tudi brez krone in si ravno tako zmagovalec. »Pridobiš izkušnje, narediš dobre stvari zase.« Seveda pa ji pridobljeni lenti vseeno ob omembi prikličeta smehljaj na obraz in ju bo v nadaljevanju zagotovo izkoristila.

S prizvokom grenkobe doda, da je včasih dober videz v realnem svetu, v poslu lahko tudi ovira. Ljudje se takoj počutijo ogrožene, nočejo konkurence in edino, kar je njej pomagalo, da je ostala to, kar je, je bilo to, da se je maksimalno trudila in zato ima danes tudi rezultate takšne, kot jih ima.

Kljub temu da je njen dnevni urnik natrpan, Jinny vseeno poskuša živeti kar se le da zdravo. Pazi na prehrano, se giblje. »Včasih je več enega, včasih drugega.« Hoče ostati v formi in zato se ne zanaša preveč na svoje tajske gene, navihano doda.

V prihodnosti si želi čim več aktivnosti v modnem svetu, da bo uspešna pri svojem delu, pa da zraven še kaj zasluži. Sedaj nabira izkušnje, ker morda jo bo čez kakšnih pet let premamila tujina, pa bi bila rada nanjo pripravljena.