Erling Kagge, Hoja, Korak za korakom, prevedla Valentina Smej Novak, založba Vida, Ljubljana, 2019, 160 strani

Hoja, Korak za korakom

»Nimam pojma, na koliko sprehodih in pohodih sem bil. Bil sem na kratkih in dolgih hojah. Hodil sem iz vasi in v mesta. Hodil sem podnevi in ponoči, od ljubimk do prijateljev. Hodil sem po globokih gozdovih in čez visoke gore, po zasneženih planinah in skozi urbane džungle. Hodil sem zdolgočasen in evforičen in poskušal oditi stran od problemov. Hodil sem v žalosti in sreči. Ne glede na to, kje in zakaj, sem hodil in hodil. Hodil sem do konca sveta – dobesedno. Vsaka moja hoja je bila drugačna, vendar vidim skupni imenovalec, ko se ozrem nazaj: notranjo tišino. Hoja in tišina sodita skupaj. Tišina je tako abstraktna, kot je hoja konkretna. Preden sem si ustvaril družino, nisem nikoli razmišljal o tem, zakaj je hoja pomembna. Toda otroci so želeli odgovore: Zakaj moramo hoditi, ko pa je hitreje, če se peljemo? Tudi odrasli so se spraševali: Kaj je smisel počasnega premikanja od enega kraja do drugega? Čeprav bi hodila drug ob drugem, bi vsak od naju imel drugačno izkušnjo hoje. Do sedaj sem poskušal z očitnimi razlagami, ki se jih oprimeš, ker so hitre in preproste ter prav nasprotne bistvu hoje, ki je počasnost: razlagal sem, da hoja pripomore k dolgoživosti. Bistri spomin. Znižuje krvni tlak. Krepi imunski sistem. Toda zmeraj, ko sem to izrekel, sem se zavedel, da je to samo pol resnice. Hoja je nekaj veliko pomembnejšega kot zgolj spisek dobrodejnih učinkov, ki jih lahko prebereš v oglasu za vitaminske dodatke. Torej, kaj je druga polovica te resnice? Zakaj hodimo? Zakaj hodim? Od kod grem in kje je moj cilj? Odgovori so bili zagonetka, ki sem jo želel razrešiti. Ko sem si obul čevlje in pustil mislim prosto pot, sem bil gotov glede ene stvari: polaganje ene noge pred drugo je ena najpomembnejših reči, ki jih počnemo. Pojdimo hodit.« (str. 18–19)

Ta knjiga je en tak brevir za vse, ki smo zasvojeni s hojo. V aktualnem trenutku pandemije pa ima tudi terapevtski pomen. »Oče moderne medicine Hipokrat je to resnico dojel že pred 2.400 leti. Svaril je pred napačnim zdravljenjem in poudarjal, da nobeno zdravilo ne more imeti tako širokega učinka kot postavljanje ene noge pred drugo: Hoja je najboljše zdravilo. Verjamem, da je hoja igrala pri zdravju človeštva pomembnejšo vlogo ko vsa zdravila, ki smo jih zaužili skozi zgodovino.« (str. 79) Hodimo lahko povsod: v stanovanju, po ulici, skozi parke, ob rekah in jezerih, ob morju, še raje čez travnike in v gozdove in čez hribe. Posamično seveda in drug od drugega oddaljeni vsaj nekaj metrov …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / petek, 15. april 2022 / 16:14

Iz epidemije izšli bolj povezani

Splošna bolnišnica (SB) Jesenice je v torek organizirala že 14. Dan Angele Boškin, strokovno srečanje na temo kakovostne in varne zdravstvene obravnave.

Objavljeno na isti dan


Domžale / sreda, 30. december 2009 / 07:00

Božično kosilo z brezdomci

Domžale - Domžalski župan Toni Dragar je tudi letos dan pred božičem na kosilo povabil domžalske brezdomce. Kot je poudaril, želi s tem dejanjem vse, ki so zarad...

Gorenja vas-Poljane / sreda, 30. december 2009 / 07:00

Vaško jedro je urejeno

V Gorenji vasi te dni dobivajo vaško jedro, za projekt pa je občini uspelo pridobiti denar iz evropskih skladov.

Radovljica / sreda, 30. december 2009 / 07:00

Pred prazniki poskrbeli za druge

Paketi hrane za najbolj ogrožene družine, donaciji za Kresničko in Karitas.

Kamnik / sreda, 30. december 2009 / 07:00

Spomin na tuhinjske borce

Sto dvaindevetdesetim borcem in vodji ameriške vojaške misije Charlesu Fisherju, ki so padli v Tuhinjski dolini, se je ob 65-letnici bojev poklonila tudi ministrica Ljubica Jelušič.

Preddvor / sreda, 30. december 2009 / 07:00

V jezero so potopili božično drevesce

Že devetič so za božič v jezero Črnava potopili božično drevo.