Ravnatelj Slovenske glasbene šole Roman Verdel iz Borovelj je vsestranski glasbenik, glasbeni pedagog in zborovodja.

Glasbena šola čaka obljubljeno pomoč

Murkovo nagrado za delo na področju etnologije v letu 2012 je prejela tudi Martina Piko – Rustia, ki vodi Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik v Celovcu. Nagrajena je bila za razvoj in uveljavitev projekta »Dokumentacija slovenskih ledinskih in hišnih imen na Južnem Koroškem«. Njena zasluga je, so zapisali, da je širša javnost slovenska domača imena začela jemati kot kulturno bogastvo Koroške, katerega izguba bi pomenila izgubo odnosa do zgodovine, identitete in narave.

Da sta se v torek, 8. januarja, predsednik slovenske vlade Janez Janša in koroški deželni glavar Gerhard Doer­fler, ki je obiskal Ljubljano, pogovarjala tudi o reševanju težav Slovenske glasbene šole na Koroškem, ni naključje. Glasbena šola, ki jo obiskuje nad 690 učencev različnih starosti iz vseh koncev Koroške v 20 krajevnih oddelkih, je ena najkakovost­nejših glasbenih šol v deželi Koroški, prejema le dva odstotka denarja, ki ga dežela namenja državni glasbeni šoli. Slovenska glasbena šola v deželnem zakonu, ki ureja glasbeno šolstvo, sploh ni omenjena, čeprav je v 25 letih delovanja glasbeno izobrazila že nad šest tisoč otrok. Zaradi stalnih finančnih in tudi prostorskih težav slovenska glasbena šola že izgublja sapo in bo, če se ne bo kaj spremenilo, lahko delovala le še do letošnjega marca. Janez Janša je koroškemu glavarju posredoval pričakovanja manjšine in Slovenije po dolgoročnem in zanesljivem sistemu financiranja glasbene šole.

 

Zahteve vodstva Slovenske glasbene šole na Koroškem po deželnem financiranju niso brez osnove. Deželna vlada se je z memorandumom iz leta 2011, s katerim je bila določena rešitev problema dvojezičnih krajevnih napisov, tudi zavezala k ureditvi stabilnega financiranja glasbene šole. Lani bi moral biti ta problem rešen, pa ni bil. Deželni svetnik Dobernig, ki je odgovoren za kulturo, je celo dejal, da je slovenska glasbena šola nepotrebna. Deželni glavar Gerhard Doerfler zagovarja sistem tretjinskega financiranja dežele Koroške, republike Avstrije in Slovenije, čeprav je zagotovitev pogojev za delovanje šole predvsem pristojnost in odgovornost dežele Koroške. Torkov glavarjev obisk v Ljubljani, kjer je bilo govora tudi o drugih oblikah sodelovanja med Koroško in Slovenijo, daje upanje, da se morda na tem področju le obrača na bolje in da se obdobje krivičnega zapostavljanja slovenske šole končuje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / torek, 15. junij 2010 / 07:00

Odpusti glede na učinkovitost

Prodaja vrat v Lip Bled je padla za tretjino. Brez dela bo ostalo 42 sodelavcev.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 25. februar 2011 / 07:00

Razglasili najboljše plesalce

Plesna zveza Slovenije je minuli teden v Festivalni dvorani v Ljubljani podelila nagrade in razglasila najboljše plesalce za leto 2010.

Prosti čas / petek, 25. februar 2011 / 07:00

Sproščeno in brez balasta

V nedeljo se bo deset glasbenih izvajalcev potegovalo za nastop na letošnji Evroviziji v nemškem Düsseldorfu.

Prosti čas / petek, 25. februar 2011 / 07:00

Včasih je luštno b´lo

Najprej smo v petek obiskali dobrodelni koncert na Kokrici, potem smo se ustavili na Stavrosovem nastopu, v soboto pa obiskali še Košnikovo gostilno in prisluhnili Gašperjem s prijatelji v Preddvoru.

Zanimivosti / petek, 25. februar 2011 / 07:00

Dnevom narodnih noš mednarodni status

Kamnik - Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, ki so jih lani jeseni v Kamniku organizirali že štiridesetič, so pridobili status mednarodnega folklornega festivala. Tako so...

Nasveti / petek, 25. februar 2011 / 07:00

Je bila res na jedilniku Aleksandra Velikega?

Kakšna jed? Katera jed? Če bi se odpravili s karavano na Svilno cesto, bi to trdili marsikje v Uzbekistanu, v Samarkandu, v Buhari in še kje, kjer radi pripravljajo plov, turško pilav....