Glasbena šola čaka obljubljeno pomoč

Da sta se v torek, 8. januarja, predsednik slovenske vlade Janez Janša in koroški deželni glavar Gerhard Doer­fler, ki je obiskal Ljubljano, pogovarjala tudi o reševanju težav Slovenske glasbene šole na Koroškem, ni naključje. Glasbena šola, ki jo obiskuje nad 690 učencev različnih starosti iz vseh koncev Koroške v 20 krajevnih oddelkih, je ena najkakovost­nejših glasbenih šol v deželi Koroški, prejema le dva odstotka denarja, ki ga dežela namenja državni glasbeni šoli. Slovenska glasbena šola v deželnem zakonu, ki ureja glasbeno šolstvo, sploh ni omenjena, čeprav je v 25 letih delovanja glasbeno izobrazila že nad šest tisoč otrok. Zaradi stalnih finančnih in tudi prostorskih težav slovenska glasbena šola že izgublja sapo in bo, če se ne bo kaj spremenilo, lahko delovala le še do letošnjega marca. Janez Janša je koroškemu glavarju posredoval pričakovanja manjšine in Slovenije po dolgoročnem in zanesljivem sistemu financiranja glasbene šole.

Zahteve vodstva Slovenske glasbene šole na Koroškem po deželnem financiranju niso brez osnove. Deželna vlada se je z memorandumom iz leta 2011, s katerim je bila določena rešitev problema dvojezičnih krajevnih napisov, tudi zavezala k ureditvi stabilnega financiranja glasbene šole. Lani bi moral biti ta problem rešen, pa ni bil. Deželni svetnik Dobernig, ki je odgovoren za kulturo, je celo dejal, da je slovenska glasbena šola nepotrebna. Deželni glavar Gerhard Doerfler zagovarja sistem tretjinskega financiranja dežele Koroške, republike Avstrije in Slovenije, čeprav je zagotovitev pogojev za delovanje šole predvsem pristojnost in odgovornost dežele Koroške. Torkov glavarjev obisk v Ljubljani, kjer je bilo govora tudi o drugih oblikah sodelovanja med Koroško in Slovenijo, daje upanje, da se morda na tem področju le obrača na bolje in da se obdobje krivičnega zapostavljanja slovenske šole končuje.