V stotih letih do zadostne odprtosti gozdov?

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 14. januar 2013 / 06:00

Na kranjskem gozdno gospodarskem območju so v zadnjih dvanajstih letih zgradili petindvajset kilometrov novih gozdnih cest. Če bi jih s tako dinamiko gradili tudi v prihodnje, bi šele v stotih letih dosegli odprtost gozdov, ki bi zagotavljala optimalno gospodarjenje.

Na kranjskem gozdno gospodarskem območju, ki obsega 72 tisoč hektarjev gozdov v občinah Tržič, Naklo, Jezersko, Preddvor, Cerklje, Šenčur, Kranj, Škofja Loka, Gorenja vas – Poljane in Železniki, je 449 gozdnih cest skupne dolžine 573 kilometrov, poleg teh pa je za gospodarjenje z gozdovi pomembnih še 1.100 kilometrov javnih cest, ki potekajo po gozdovih in jih odpirajo. »Ko govorimo o odprtosti gozdov, moramo upoštevati tako gozdne ceste kot javne ceste, ki odpirajo gozdove,« pravi Franček Kolbl, vodja odseka za gozdno tehniko in razvoj podeželja v kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, in navaja podatek, da je ob upoštevanju obeh vrst cest na njihovem območju 26 metrov cest na hektar (v Sloveniji je povprečje 25 metrov), ob upoštevanju le gozdnih cest pa osem metrov na hektar (v Sloveniji enajst metrov). Po lani potrjenem gozdno gospodarskem načrtu za obdobje 2011–2020 bi bilo na kranjskem gozdno gospodarskem območju treba za optimalno gospodarjenje z gozdovi dolgoročno zgraditi še 240 kilometrov gozdnih cest, s čimer bi dosegli gostoto dvanajst metrov cest na hektar in za gospodarjenje odprli še enajst tisoč hektarjev gozdov. V okviru načrta so določili tudi prednostnih 80 kilometrov cest, s katerimi bi za gospodarjenje odprli 4.100 hektarjev gozdov. Med prednostne sodijo gradnje cest v gozdovih pod Sv. Joštom nad Kranjem in na območju Zgornje Besnice (gozdnogospodarska enota Besnica), med Storžičem in Koritom (Jezersko, Kokra), na območju Kozjega vrha in Jenkove planine (Jezersko), pod Kriško goro (Tržič, Preddvor), pod Krvavcem v predelu sedla Davovec v smeri Možjance (Cerklje, Kokra), nad vasjo Zali Log, na območju pod Ratitovcem oz. Torko in Zgornjo Sorico ter na območju Martinj Vrha (Zali Log), v predelu pod Starcem in v Aklah (Kokra), na območju Tošča (Škofja Loka), Štefanje Gore (Cerklje), Blegoša in Ermanovca (Sovodenj), v gozdovih od Matizovca do Dovžanove soteske, pod planino Tegošče in pod Črno pečjo (Jelendol), med Bukovim vrhom in Črno goro ter na območju Vršanske grape in Gabrške gore (Poljane). »Če lastniki gozdov ne bodo vsaj približno izpolnili načrta gradnje prednostnih odsekov gozdnih cest, tudi načrtovanega možnega poseka lesa verjetno ne bo možno uresničiti, saj je uresničitev načrta vsaj delno odvisna od poseka v gozdovih, ki bi jih z novimi gozdnimi cestami odprli za gospodarjenje,« pravi Franček Kolbl in ob tem poudarja, da je gospodarjenje, ki temelji na uporabi gozdnih cest, tudi ekonomsko najučinkovitejše in najbolj sonaravno.

Če bi bilo več denarja in postopki enostavnejši ...

V obdobju 2001–2012 je bilo na kranjskem gozdno gospodarskem območju zgrajenih 25,3 kilometra novih gozdnih cest, od tega 20,7 kilometra v zasebnih in 4,6 kilometra v državnih gozdovih. »Če bi jih s tako dinamiko gradili tudi v prihodnje, bi v približno stotih letih zgradili 240 kilometrov cest, kolikor bi jih bilo še treba zgraditi za optimalno gospodarjenje z gozdovi,« ugotavlja Kolbl in ob tem spomni na »zlato« dobo gradnje gozdnih cest, to je na obdobje 1975–1990, ko je bilo vsako leto iz namensko zbranega denarja zgrajenih povprečno dvajset kilometrov novih cest. Namenskega denarja za gradnjo cest že dolgo ni več, pač pa se investitorji v okviru razpisa za povečanje gospodarske vrednosti gozdov, ki je eden od ukrepov Programa razvoja podeželja za obdobje 2007–2013, lahko potegujejo za sofinanciranje gradnje. »Ukrep je dosegel pozitivni učinek, a učinek bi bil še večji, če bi bilo za ta namen na razpolago več denarja, in bi bili postopki za gradnjo enostavnejši, saj je treba pridobiti soglasje vseh lastnikov na območju načrtovane trase ceste,« pravi Kolbl in navede podatek, da je bilo v obdobju 2007 –2012 s sofinanciranjem iz programa razvoja podeželja v zasebnih gozdovih zgrajenih 10,2 kilometra novih gozdnih cest, 4,1 kilometra jih je v gradnji, za 8,6 kilometra pa so že izdelani elaborati, a se gradnja še ni začela. Zgrajene so bile ceste Kovkovo (Jezersko) – 1,9 kilometra, Podak–Senčnica (Potoče) – 0,6, Bosa raven (Železniki) – 1,0, Plašajtar (Železniki) – 1,5, Zejčar (Škofja Loka) – 0,6, Žlebina (Jezersko) – 1,9, Za Grosel (Jelovica) – 0,7, Zamedvodnica (Jelendol) – 0,7 in Drnovc (Poljane) – 1,3, v gradnji sta cesti Macesnovec (Jelendol) – 1,1 in Pristava–Sveti Jakob (Potoče) – 3,0, načrtovane pa ceste Podlajnar (Zgornja Sorica) – 1,8, Tošč (Škofja Loka) – 3,3, Štularjeva planina (Jezersko) – 2,3, Celarjevo (Kokra) – 0,4 in Krdanca (Železniki) – 0,8. Poleg teh sta v državnih gozdovih načrtovani še cesti Kozji vrh (Jezersko) – 2,4 kilometra in pod Potočnikovo planino (Podljubelj) – 1,0. V državnih gozdovih so bile v obdobju 2001–2012 zgrajene nove ceste na območju Jezerskega (Mali vrh – 1,1 kilometra, Kopišča – 0,6) in na območju Železnikov (Pašni vrh – 0,7, Jesenovec – 0,9, Mali Vršič – 0,6 in Kovaški vrh – 0,7). Za gospodarjenje z gozdovi so pomembne tudi vlake, teh je bilo v obdobju 2001–2012 zgrajenih 410 kilometrov.

Premalo denarja za vzdrževanje

Kar zadeva vzdrževanje gozdnih cest, zavod za gozdove načrtuje dela, spremlja in nadzira izvajanje del in prevzema opravljeno delo, denar pa zagotavljajo lastniki gozdov s plačevanjem pristojbine, ki za zasebne gozdove znaša 14,7 odstotka od katastrskega dohodka gozdnih zemljišč in za državne 20 odstotkov, država iz proračuna in občine. Lani je bilo na kranjskem gozdno gospodarskem območju za vzdrževanje cest na razpolago 233.000 evrov denarja, od tega je bilo 110.300 evrov pristojbine, 57.700 evrov iz državnega proračuna in 65.000 evrov prispevka devetih občin. »Z razpoložljivim denarjem, to je s 410 evri za meter ceste, lahko zagotavljamo le minimalni standard, za normalno vzdrževanje pa bi potrebovali vsaj 850 evrov za meter, to je najmanj pol milijona evrov na leto,« meni Franček Kolbl in dodaja, da bi bilo tolikšno povišanje potrebno tudi zato, ker pogosto denar za redno vzdrževanje namenjajo za sanacijo cest, ki so poškodovane v ujmah. Ujme, ki prizadenejo celotno območje ali le del, se vrstijo iz leta v leto, zadnja takšna je bila novembra lani, ko je povzročila 384.500 evrov škode, od tega v občini Jezersko 137.800 evrov, Škofja Loka 95.200 evrov, Železniki 52.000 evrov, Tržič 27.000 evrov, Preddvor 25.500 evrov, Cerklje 24.000 evrov, Gorenja vas – Poljane 17.000 evrov in v občini Kranj 6.000 evrov. Na večini poškodovanih cest so že zagotovili prevoznost, niso pa izvedli vseh potrebnih ukrepov, s katerimi bi preprečili nastanek škode ob morebitnih novih obilnejših padavinah.