Je avstrijski gams vreden več kot slovenski?

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 22. september 2011 / 06:00

V Avstriji mora lovski gost za uplenjenega gamsa s sto točkami odšteti 3865 evrov, v Sloveniji pa le 2020 evrov.

Kranj – V enem od avstrijskih katalogov (Mistral), ki ponujajo lovska potovanja po vsem svetu, lahko preberemo, da mora lovski gost v Avstriji za uplenjenega gamsa s sto točkami odšteti 3865 evrov, v Sloveniji le 2020 evrov, za gamsa z devetdesetimi točkami v Avstriji 2335 evrov, pri nas samo 1520 evrov … Zakaj tolikšna razlika v ceni, ko pa gamsa iz različnih držav v naravi lahko loči le deset, sto metrov? Je to mogoče razumeti tudi kot razprodajo državnega premoženja?

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so pojasnili, da je divjad v skladu z zakonom o varstvu okolja sicer državna lastnina, a ker je država lovsko pravico prenesla na upravljavce lovišč s posebnim namenom in na lovske družine, je uplenjena divjad last upravljavcev lovišč, ki pa so pri določanju cen lovskih storitev samostojni. Za lovišča s posebnim namenom jih določajo Zavod za gozdove Slovenije, javni zavod Triglavski narodni park in javni gospodarski zavod Protokolarne storitve RS, za vsa druga lovišča pa lovske družine na podlagi priporočil Lovske zveze Slovenije.

Cene lovišča s posebnim namenom Kozorog Kamnik in informativne cene Lovske zveze Slovenije (LZS) za nekatere vrste (in kategorije) divjadi. Vse cene so v evrih in brez davka na dodano vrednost.

Dohodek od lovnega turizma je izključno prihodek upravljavcev lovišč. Upravljavci lovišč s posebnim namenom uporabljajo prihodke za svoje delovanje, lovske družine pa morajo vsako leto plačati koncesijsko dajatev, ki za posamezno lovišče znaša 15 odstotkov od povprečnega dohodka. Osnova za izračun je petletno povprečje letnih prihodkov od gospodarjenja z loviščem, to je od prodaje divjačine in lovnega turizma, v zadnjih petih letih. Na kmetijskem ministrstvu ne razpolagajo s podatkom o številu lovskih gostov, iz finančnega poročila Zavoda za gozdove Slovenije za leto 2010 pa je razvidno, da je zavod imel od lovišč s posebnim namenom nekaj več kot 2,2 milijona evrov prihodkov, od tega 493.567 evrov od prodaje divjačine, 880.132 evrov od trofej, 332.797 evrov od storitev lovskim gostom, 42.535 evrov od netrofejne divjadi, 349.776 evrov od male divjadi, 107.913 evrov pa je bilo drugih prihodkov. Lovske družine so v obdobju 2003–2007 imele v povprečju 2,8 milijona evrov letnih prihodkov, od tega od lovskega turizma v povprečju 937.685 evrov na leto.

Lovska zveza izdaja informativni cenik

V Lovski zvezi Slovenije precej zanesljivo lahko zatrdijo, da se avstrijski ponudnik lovskih potovanj za cene, kot so navedene v katalogu Mistral, ni dogovoril s katero od lovskih družin, ampak z zavodom za gozdove, ki upravlja večino lovišč s posebnim namenom. Kot je povedal direktor strokovnih služb zveze Srečko Žerjav, lovska zveza izdaja informativni cenik odstrelov posameznih vrst divjadi, ki pa se ga lovske družine lahko držijo ali pa tudi ne. Cene oblikujejo na podlagi informacij o ponudbi v sosednjih državah, pri tem pa so izrazito konkurenčna nekatera hrvaška in srbska lovišča. Lovski gostje so lani v loviščih lovskih družin uplenili 1177 divjadi, od tega največ srnjadi. Med gosti je bilo 532 italijanskih, 386 avstrijskih in 188 slovenskih lovcev. Vsi domači lovci niso plačali odstrela, saj se v skladu s pravili posameznih lovskih družin lahko dogovorijo za izmenjavo odstrelov, ki se ne plačujejo.

Kriza se pozna tudi pri lovnem turizmu

Kot ugotavlja Janko Mehle, vodja službe za lovišča s posebnim namenom v Zavodu za gozdove Slovenije, se recesija pozna tudi pri lovnem turizmu, saj narašča število gostov, ki želijo loviti trofejno manj vredno in torej cenejšo divjad. Ker želijo v zavodu od lovskih gostov iztržiti čim več, razmišljajo o spremembah cenika in že za prihodnjo sezono načrtujejo manjše popravke cen pri najmočnejših kategorijah za gamsa. Pri nas so vedno prevladovali lovski gostje iz sosednjih držav in držav Srednje Evrope, precejšen del teh gostov pa se je z razvojem turizma in z večjo dostopnostjo lovsko zanimivih območij preusmeril v druge države, kjer lahko lovijo tudi bolj eksotične vrste divjadi. »To se nedvomno negativno pozna po povpraševanju (in cenah) pri nas,« ugotavlja Janko Mehle in dodaja, da je cena, ki jo ponujajo agencije, odvisna od višine agencijske provizije pa tudi od tega, ali so v ceno vključeni tudi prevozi gostov po lovišču, dnevna pristojbina, uporaba lovskih koč, iskanje morebitne zastreljene divjadi, zavarovanja …