Ušivost je bolezen in ne sramota

Besedilo: Doc. dr. Irena Grmek Košnik, Zavod za zdravstveno varstvo Kranj
Kategorija: GG Plus / četrtek, 22. september 2011 / 06:00

Ušivost je nadloga, s katero se vzgojitelji in učitelji srečujete v vrtcih in šolah, kot tudi doma v vlogi že tako prezaposlenih staršev. Je tipičen primer bolezni, ki jo rešujemo - zdravimo v domačem okolju in zahteva angažiranje vseh vpletenih staršev. In ravno tu se pojavijo problemi. V primeru, da eden od staršev svojemu otroku ne odpravi uši, se te ponovijo tudi pri otrocih, ki so se te nadloge že rešili.

Dokazano je, da uši pri modernem človeku povzročajo nelagodje, predvsem zaradi podzavestnega odpora, strahu do žuželk, po izkušnjah iz zgodovine uši povezujemo s slabimi higienskimi razmerami in prenašanjem bolezni. Uši ne letijo, ne skačejo, se pa dokaj hitro gibljejo po trdni podlagi. Najpogosteje se uši nalezemo pri tesnih stikih - stikanju glav, uporabi skupnih blazin za telovadbo ali počitek, pri uporabi skupnih pokrival, kar se dogaja v vrtcu in šoli. Včasih pa je dovolj, da že samo naslonimo glavo na naslonjalo v avtobusu ali vlaku ali obesimo oblačilo na obešalnik, na katerem visi oblačilo okužene osebe. Skratka v primeru, da so okoli nas okužene osebe, se okužbi ne moremo izogniti in prav zato je ušivost res nadloga.

Pogostnost okužbe z naglavno ušjo med štiri do trinajst let starimi otroki se giblje po podatkih iz različnih držav med petnajst do dvajset odstotkov. Uši so krvosesi in povzročajo drobne ranice na koži. Te ranice se zaradi praskanja pogosto vnamejo, posledica je lahko brazgotinjenje in izguba las. Ušivost je preprosto spoznati. Glavni znak je srbenje. Odraslo uš teže opazimo v temnih laseh, obratno jajčeca - gnide v svetlih. Odrasla žival se najraje zadržuje na temenu in za ušesi. Veliko laže je pregledovati mokro kot suho lasišče. Pri pregledu lasišča uporabljajmo glavnik, ki ima zobce zelo na gosto s priporočeno razdaljo tri milimetre. Priporočljivo je, da po umivanju uporabimo balzam ali kis, ki omogoča lažje izčesavanje gnid.

Ker uši brez hrane zunaj gostitelja lahko živijo sedem do deset dni, je potrebno očistiti in posesati tudi vse tekstilne površine, s katerimi je bila oseba v kontaktu (sedeži v avtu, kavči, preproge,…). Pribor za osebno higieno, pokrivala, šale, perilo, vzglavnike, posteljnino ter igrače iz blaga je potrebno oprati na temperaturi vsaj 60 stopinj Celzija. Predmete, ki jih ne moremo oprati, damo za štiriindvajset ur v zamrzovalnik ali za dva tedna zapremo v neprodušno zaprto vrečo.

Ob pojavu ušivosti pri eni osebi v družini je potrebno pregledati lasišča še pri vseh drugih družinskih članih in tesnih kontaktih. Pri vseh tistih, kjer najdemo znake ušivosti, je potrebno za odpravo ušivosti uporabiti preparate, ki jih dobimo v prosti prodaji v lekarni. Pred razuševanjem je potrebno dobro izprati balzam ali znova oprati lase, ker balzam zmanjšuje učinkovitost kemičnih preparatov. Otroci, stari manj kot eno leto, alergiki, astmatiki, nosečnice in doječe ženske naj se pred uporabo preparatov posvetujejo z lečečim zdravnikom. Pranje las s preparati proti ušem uniči le žive uši, vse gnide pa je potrebno dodatno mehansko odstraniti z lasišča z ustreznim glavnikom ali z rokami. Vodi za izpiranje las lahko dodamo kis, ker na ta način lažje odstranimo gnide. Postopek pregledovanja lasišča ponovimo po treh do petih dneh in po desetih do dvanajstih dneh. V primeru, da še najdemo uši ali gnide, je potrebno ponovno pranje las s preparati proti ušem po sedmih do desetih dneh.