Pri nas mora ostati razvoj Triglava

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 14. januar 2013 / 06:00

"Tudi leta 2008 smo se spraševali o pravem času za prodajo družb v državni lasti, danes se izkazuje, da je bil to najboljši čas. Ob prodaji moramo zagotoviti, da bodo v Sloveniji ostali razvoj, zaposlitve, najvišje strokovne službe. To je naš nacionalni interes," pravi Matjaž Rakovec, ki dobra tri leta vodi največjo slovensko zavarovalnico.

Skupina Triglav je lani, kljub manj pobranim skupnim premijam, ustvarila približno šestdeset milijonov evrov čistega dobička. Na kakšen način?

»Gre za enega najpomembnejših členov naše strategije, ki smo jo sprejeli leta 2010. Na prihodkovni strani je bilo veliko anomalij, ki smo jih morali počistiti; od tega, da so se nekatere premije štele dvakrat (iz tujine), do pobiranja slabih premij zgolj na račun ohranjanja tržnega deleža, čeprav so nam prinašale več škod in višje režijske stroške. Padec zbranih premij gre tako na račun naše spremembe strategije, po drugi strani pa tudi konkurence, h kateri odteka del zavarovanj.«

Ste še vedno najmočnejša slovenska zavarovalnica?

»Na nekaterih področjih, ki so med najbolj priljubljenimi, to je avtomobilsko in življenjsko zavarovanje, imamo še vedno okoli 45-odstotne tržne deleže. Glede na tržne razmere v Sloveniji je to cenovno bitko zelo težko vzdrževati. V času krize je čiščenje premij celo pozitivno, saj moramo imeti jasno sliko o naših prihodkih. Tudi za letos pričakujemo nadaljnje padanje premij na račun vztrajanja krize. Pred dvema letoma smo načrtovali, da se bo po obdobju turbulenc bruto družbeni proizvod začel krepiti, pa se je zgodilo obratno, takšne so tudi napovedi za letos, zato bodo padale tudi premije.« Koliko časa boste še zadovoljni kljub padanju zbranih premij? Kdaj boste zaskrbljeni? »Zaskrbljeni nismo. Gledamo na dobičkonosnost, ciljna donosnost kapitala je 12-odstotna, hkrati pa vemo, da moramo več narediti zunaj Slovenije. Skupina Triglav danes v Sloveniji ustvari 80 odstotkov premij, le petino v tujini. To moramo v prihodnjih letih spremeniti, povišati deleže v tujini. Za to potrebujemo kapital, lastnik pa nam mora stati ob strani.«

Ali imajo hčerinske družbe Zavarovalnice Triglav v tujini pomembno vlogo, pomembnejše tržne deleže?

»V vseh nekdanjih republikah Jugoslavije imamo svoje družbe, razen teh tudi na Češkem. Na majhnih trgih imamo visok delež, tako v Črni gori 47-odstotnega, v Makedoniji devetnajstodstotnega, več kot osemodstotnega v Bosni in Hercegovini. Na Češkem, kjer ponujamo le premoženjsko zavarovanje in smo zavarovalnico postavili na novo, obvladamo zgolj odstotek trga premoženjskih zavarovanj. Pridobiti dovolj kritično maso zbranih premij na tem trgu bo zahtevna naloga. Velik izziv nam predstavljata Hrvaška in Srbija s štirimi oziroma tremi odstotki tržnega deleža. Če želimo ustvariti dobiček, bomo morali zbrane premije še povečati, postati vodilni na trgu ali na vsaj drugem, tretjem mestu oziroma pridobiti dvajsetodstotni delež.«

Na kakšen način?

»Veliko zavarovalnic je naprodaj, težava pri tem pa je kapital. Potrebujemo lastnike, ki bi nam sledili. Naš večinski lastnik je država, ki se danes ukvarja predvsem z bančnim sistemom in mu namenja denar. Na dolgi rok to za skupino Triglav predstavlja težavo. Zato sem za izstop države iz lastništva iz t. i. slovenske srebrnine …«

… za izstop iz družb nacionalnega interesa?

»Vprašanje nacionalnega interesa si vsak razlaga po svoje. Menim, da bi država morala izstopiti iz Zavarovalnice Triglav. Bistveno je, to bi lahko uredili v prodajni pogodbi, da ta družba ali katerakoli druga družba postane center razvoja jugovzhodne Evrope za določeno panogo, v našem primeru zavarovalništva. To pomeni, da v Ljubljani zaposlujemo, da tu določamo politiko vodenja podjetja, da imamo tu strokovnjake …, vse ključne visokokvalificirane službe ostanejo v Sloveniji. To je ključnega pomena, celo bolj kot vprašanje, kdo bo lastnik ali kakšna bo cena delnice. Tu se morajo plačevati davki in tu morajo biti dobre plačane službe.«

Je sedaj pravi čas za prodajo, ko Zavarovalnica Triglav spada med redke slovenske družbe v državni lasti z več desetmilijonskimi dobički?

»Tudi leta 2008 se je postavljajo to vprašanje, do danes pa se je izkazalo, da je bil tisti čas najboljši za prodajo. Poudarjam, da je sedaj pravi čas, tudi če je družba v slabi finančni kondiciji, le da ji lahko zagotovimo razvoj. Prodaja ne sme biti le polnjenje državnega proračuna, zagotoviti moramo razvoj panoge ne le v Sloveniji, ampak tudi širše. Govorim o Petrolu, Telekomu Slovenije, NLB in seveda Zavarovalnici Triglav. Vsi se oziramo na jug, ki pa nam vsem prinaša kup težav zaradi neodločene politike. Država je sicer dober lastnik, več poguma pa bi lahko imeli v hčerinskih družbah, če bi bil v ozadju zasebni kapital.«

Kdo bi bil kupec po meri?

»Interesa naj bi bilo precej. Zame ni ključni pomen cena, ampak sporazum o vlogi zavarovalnice v prihodnjih letih. Dolgoročni razvoj bi moral biti glavni atribut vsakega kupca.« Koliko časa bi potrebovali za izpeljavo prodaje? »To je vprašanje za lastnika. V enem letu bi bila lahko transakcija za nami. Če ne bo zapletov okoli Slovenskega državnega holdinga, bi bilo mogoče do konca leta ali v začetku prihodnjega leta speljati postopke, da Zavarovalnica Triglav pridobi novega lastnika.«

V lastništvu Skupine so tudi neznačilne naložbe za zavarovalništvo, med njimi tudi občuten lastniški delež v Abanki Vipa. Ta nujno potrebuje dokapitalizacijo, sledila naj bi združitev z Gorenjsko banko. Podpirate tak načrt?

»Abanka je postala cokla našega razvoja. Bili smo na razpotju, ali se odločimo za dokapitalizacijo ali ne. Z ekonomskega vidika je lahko dokapitalizacija tudi vprašljiva, kot odgovorni lastnik pa bomo sodelovali pri dokapitalizaciji sistemske banke. Veliko varčevalcev je naših zavarovancev, nesodelovanje bi dalo slab signal slovenskemu finančno-ekonomskemu trgu. Prva dokapitalizacija je propadla, kapitala ne moremo dati na slepo. Računam, da bo sodelovala tudi Sava in bomo izpeljali vsaj prvi krog dokapitalizacije brez državne pomoči.« In povezovanje, združevanje z Gorenjsko banko, kjer je velik lastnik tudi Sava? »Sem za združevanje, saj bi dobili močnejšo banko, ki bi prevladovala na Gorenjskem in bila močno zastopana v osrednji Sloveniji. Podpiram to rešitev.«

Kaj gre še lahko narobe, če sta za združevanje oba večja lastnika?

»Večkrat smo se že pogovarjali, ustavilo se je pri menjalnih razmerjih in povsem človeških zadevah, kje bo kdo sedel, kje bo sedež banke in podobno. V nadzornem svetu Abanke Vipa sedaj deluje posebna komisija za združitev, zato menim, da smo bližje cilju uresničitve ideje in tudi določitvi vrednosti posamezne banke. Za komisijo deluje skupna neodvisna družba, prej je imela vsaka stran svojo, zato smo bližje združitvi. O tem bo več znano že konec januarja, ko bo izvedena dokapitalizacija Abanke, konec februarja, v začetku marca pa bodo začeli teči postopki združitve.«