Odpoveduje se brunarici

Novi predsednik države Borut Pahor je začel delati s polno paro, za svoje početje pa ne bo potreboval brunarice ob jezeru na Brdu. Odpoveduje se ji v imenu varčevanja.

Novi predsednik države Borut Pahor je svoje dolžnosti prevzel tik pred božično-novoletnimi prazniki. Za praznike je obiskal brezdomce in starostnike v domu Fužine, začel pa že tudi s svojimi pravimi predsedniškimi nalogami. Med njimi je tudi izbira novega varuha človekovih pravic, saj se februarja izteče mandat sedanji varuhinji Zdenki Čebašek Travnik, že do 6. januarja pa mora državnemu zboru predstaviti novega kandidata ali kandidatko. Prijavljenih jih je kar 25. Sicer pa bo kmalu treba izbirati tudi novega predsednika računskega sodišča in guvernerja Banke Slovenije.

Borut Pahor, ki je že v času predsedniške kandidature presenečal z marsičim posebnim, je presenetil tudi s svojo odločitvijo, da se odreka uporabi objekta pri petem jezeru (Brunarica) v okviru kompleksa gradu Brdo. Odločitev je posredoval generalnemu sekretariatu vlade in predlagal, da se upravljanje omenjenega objekta prenese na Javni gospodarski zavod Protokolarne storitve RS ali kateremu drugemu organu, ki ga bo določila vlada. »Omenjena odločitev sodi v okvir prizadevanj za čim racionalnejšo porabo sredstev za delovanje Urada predsednika RS,« so sporočili iz predsednikovega urada.

Subvencija za polovico šolskih otrok

Državni zbor je bil zadnje dni minulega leta precej aktiven in je sprejel zakon o šolski prehrani, ki širi krog šolskih otrok, ki jim pripada subvencionirana prehrana. Tretjina šolskih otrok bo deležna polne subvencije, še četrtina pa delne, in sicer vsi tisti, za katere starši prejemajo otroški dodatek. Ta ukrep bo vsaj malo ublažil socialno stisko družin, da bodo lačni otroci vsaj v šoli deležni obroka hrane.

Tik pred koncem leta 2012 je (tako kot je pred časom obljubil) z županskega položaja odstopil mariborski Franc Kangler, ki so ga someščani z gesli Gotof si k temu dejanju pozivali od novembra. Pravi pa, da se ne bo odpovedal mestu državnega svetnika. Nekaj dni pred slovesom je mariborsko mest­no oblino obiskal Povezovalni odbor za boljši Maribor, ki so jo na Facebooku izbrali, da zastopa meščane. Predložili so pet tez (med njimi odstop Kanglerja in mariborskega mestnega sveta) in na pladnju simbolno tudi pečeno hobotnico. Protestno gibanje v Sloveniji, ki se je začelo prav v Mariboru, je sicer nekoliko pojenjalo, toda že 11. januarja je napovedana nova vstaja, tokrat z zahtevo po odstopu politične elite.

Leto se je izteklo manj ognjevito, kot je kazalo v vstajno najbolj aktivnih mesecih, novembru in decembru.

Politika ne sodi v vojsko

V politiki pa je bilo vseeno poskrbljeno za nekaj napetosti. Na Kosovu, kjer slovenski vojaki službujejo v mirovni misiji KFOR, je njihov poveljnik Bojan Pograjc v nagovoru ob proslavljanju božiča in praznika slovenske samostojnosti in enotnosti poudaril vlogo Cerkve pri osamosvojitvi Slovenije, obsodil proteste in vlogo vojakov v njih ter spregovoril o legitimnosti sedanje vlade. Vojaki so to ocenili kot politično agitacijo in na javnost naslovili odprto pismo, v katerem poudarjajo, da politika ne sodi v vojsko. Temu je pritrdil tudi eden od vojaških sindikatov.

Za svojevrstno presenečenje pa je poskrbel poslanec NSi Matej Tonin, ko je podprl ureditev, ki nekdanjemu predsedniku države Milanu Kučanu omogoča prejemanje dodatka k pokojnini. To je storil, ker želi »narediti konec maščevalni politiki, ker kot državljan spoštuje institut predsednika države in ker kot mlad politik želi presegati stare delitve«. Njegova odločitev pa v stranki ni bila deležna posebnih simpatij. Mladi politik je ta čas na medenih tednih.

2. januarja spet v službo

V tem tednu smo (bolj ali manj hrupno) vstopili v novo leto. 1. januarja je začela veljati nova pokojninska zakonodaja, po kateri bomo morali za upokojitev delati 40 let, postopoma pa tudi ženske izpolniti starostni pogoj 65 let. Kot obljublja minister Andrej Vizjak, bodo zaradi nove pokojninske zakonodaje v prihodnje tudi pokojnine višje. Po uspehu pokojninske reforme pa isti minister sedaj nadaljuje še z reformo trga dela. Pogajanja s socialnimi partnerji se nadaljujejo in že sredi meseca naj bi začel zakone s tega področja obravnavati državni zbor.

Kaj je še novega v novem letu 2013? Novost smo občutili že 2. januarja, ki je po lani sprejetih varčevalnih ukrepih namesto praznika postal delavni dan. Ko smo obrnili nov list na koledarju, pa je bil 2. januar še zapisan z rdečo. Tako ga je vzelo tudi dvajset poslancev državnega zbora, ki 2. januarja niso prišli v službo. Kot smo slišali, so si vzeli dopust. Med njimi so bili tudi tisti, ki so lani glasovali za ukinitev praznika.

Z novim letom smo dobili nekatere nove davke, pa nov dohodninski razred, v katerem so ljudje z zaslužkom 70 tisoč evrov na leto, po novi ureditvi bo pristojnost za oblikovanje cen komunalnih storitev v rokah občin. Soglasje pristojnega ministrstva bodo potrebovale le, če bodo hotele cene dvigniti za več kot 30 odstotkov.