V znamenju protestov

V tej kolumni se največkrat zaustavljamo pri domačih ljudeh in dogodkih. Pa se ozrimo v teh mihovanjih, ki so že 200. po vrsti, enkrat za spremembo še po svetu. Kateri dogodki in osebnosti so zaznamovali svet v letu 2012? Veliko je bilo sprememb pri glavah. V ZDA so za predsednika znova izvolili Baracka Obamo. V Rusiji sta Putin in Medvedjev le zamenjala položaja, prvi je znova postal predsednik, drugi pa predsednik vlade. V Pekingu je bil na partijskem kongresu za novega generalnega sekretarja izvoljen Xi Jinping, ki bo marca 2013 postal tudi predsednik države. V Franciji pa je novi predsednik republike Francois Hollande. In še koga bi se našlo, a ostanimo le pri glavah največjih držav. Na svetu so še vedno območja in ljudstva, ki hočejo svojo državo. Tuaregi so na severu Malija razglasili »Islamsko republiko Azavad«. Generalna skupščina OZN pa je kljub nasprotovanju Izraela in ZDA izglasovala status »države nečlanice opazovalke« za Palestino.

Veliko je bilo v minulem letu po svetu nesreč(e). Od naravnih omenimo samo orkan Sandy, ki je prizadel tudi New York in v ZDA terjal več kot sto človeških žrtev, gmotno škodo pa ocenjujejo na več kot 50 milijard dolarjev. Opustošil je obubožani Haiti, kjer je vzel več kot 50 življenj. Od prometnih nesreč izberimo brodolom potniške križarke Costa Concordia; ta je z več kot 4200 potniki na krovu nesrečnega 13. januarja nasedla ob toskanski obali, umrlo je 32 ljudi. Še več je na svetu potnikov, ki ne potujejo z luksuznimi, ampak z navadnimi in dotrajanimi ladjicami in čolni; na nevarno potovanje v obljubljeno deželo Evropo se vsako leto odpravi na tisoče Afričanov. So posamezniki, ki se odločajo za množične poboje svojih sodržavljanov, le naključje? V tej zvezi se je še posebej »izkazal« norveški desničarski skrajnež Anders Behring Breivik, ki je v napadih v Oslu in na otoku Utoya ubil 77 ljudi, a bo v tej demokratični državi v zaporu preživel le prihodnjih 21 let. Bolj razumljiva družbena nesreča so vojne; lani je bilo v državljanski vojni v Siriji ubitih že več kot 44 tisoč ljudi. V Evropi je bila zad­nja vojna v razpadajoči Jugoslaviji, odtlej je na stari celini mir; zanj naj bi bila še posebej zaslužna Evropska unija, lani je prav zato dobila Nobelovo nagrado za mir. Družbena nesreča, ki je prizadela cel svet, pa je finančna kriza. Ta je zajela tudi Evropo in evro, Grčija pa je zaradi nje na kolenih.

Kriza ni prizadela le držav in njihovih valut, zadela je tudi ljudi, zlasti nižje družbene sloje; elite kljub krizi še naprej bogatijo. Ljudem je tega dosti, nezadovoljstva ne izražajo več le pasivno. Protestirajo aktivno, zlasti na trgih in ulicah večjih mest, organizirajo se spontano in z uporabo socialnih omrežij. V Egiptu ti protesti trajajo že nekaj let. Od protestnikov, ki so se s svojimi pogumnimi nastopi še posebej izpostavili, bi rad omenil članice ruske punk skupine Pussy Riot. Manj opazen, a nič manj pomemben je pogum delavcev, ki so se uprli v tajvanskem tovarniškem kompleksu Foxconn; tu v nevzdržnih razmerah proizvajajo opremo za ameriškega računalniškega velikana Apple, ta pa je v minulem letu postal največ vredno podjetje in največ vredna blagovna znamka na svetu … In če bi me naposled vprašali, komu od imenovanih bi prisodil najvišjo oceno, je moj odgovor ta: protest­nikom, ki si upajo na plan in javno izraziti svoje nezadovoljstvo. Tako kot so to v prazničnih dneh počeli Indijci, ki so se končno uprli nekaznovanemu posiljevanju žensk. Ljudski protesti so glavna novost leta 2012 v svetovnem merilu, vse drugo je bilo že videno.