Obnovo dražgoške šole naj bi končali v treh do štirih letih. (Foto: Tina Dokl)

Denar tudi za dražgoško šolo

Občina Železniki se bo letošnje leto dodatno zadolžila za 200 tisoč evrov. V proračunu tudi 70 tisoč evrov za obnovo dražgoške šole.

Železniki - Železnikarski občinski svetniki so na zadnji seji opravili še drugo obravnavo proračuna za leto 2013 in ga po več kot dvourni razpravi tudi sprejeli. Predvidenih je skoraj 8,5 milijona evrov prihodkov in slabih 8,9 milijona evrov odhodkov. Razliko bodo pokrili z ostankom sredstev na računih iz preteklih let in 200 tisoč evri kredita. Najemu dodatnega posojila nekateri svetniki niso bili naklonjeni, ker so Železniki že zdaj med najbolj zadolženimi gorenjskimi občinami na prebivalca, župan Anton Luznar pa pojasnjuje, da bo občina kljub temu ob koncu letošnjega leta manj zadolžena, kot je ta trenutek. Za posojilo so se po besedah župana odločili, ker bi jim to leto ob rekonstrukciji čistilne naprave na Studenem, gradnji vodohrana v Plenšaku in obnovi kulturnega doma ostalo premalo denarja za druge investicije.

V proračunu so na novo predvideli 50 tisoč evrov za obnovo dražgoške šole, še dodatnih 20 tisočakov pa so ji svetniki namenili s podporo amandmaju, ki ga je vložil župan. Streho dražgoške šole namreč nameravajo dati v najem investitorju, ki bo nanjo namestil sončno elektrarno, najemnino za 20 let, ki naj bi znašala okoli 20 tisoč evrov, pa naj bi v celoti plačal že letošnje leto. »V zadnjem času smo imeli v Dražgošah tri sestanke v zvezi z obnovo šole. Sporazumeli smo se, da poskušamo šolo obnoviti v 3-4 letih. V prvem nadstropju bo občina zgradila prostore šole, za kar bi rabila 300-350 tisoč evrov, Dražgošani pa bodo v sedanjih šolskih prostorih sami uredili večnamensko dvorano, vredno okoli 110 tisoč evrov,« je na seji razložil župan.

Štiri amandmaje so vložili tudi opozicijski svetniki Premika in SDS, a niso bili sprejeti. Predlagali so, naj se plača podžupana zmanjša za 2.400 evrov in porabi za nakup novega prikazovalnika hitrosti, 28 tisočakov za obnovo javne poti Selca-Dominik pa so želeli razdeliti med lokalni cesti šola Martinj Vrh-Bert in Sorški potok-Sorica, ki sta po njihovem bolj potrebni obnove. Za 12 tisočakov so želeli zmanjšati postavko za športno igrišče v Dolenji vasi, ker da ga ni možno urejati pred sprejetjem občinskega prostorskega načrta, in jih porabiti za ureditev poti v industrijski coni Alples, denar za novo službeno vozilo pa bi bilo po njihovem bolje nameniti predšolskemu varstvu otrok na domu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Humor / petek, 6. julij 2007 / 07:00

Na začetku je bila samo večerja

Objavljamo fotografijo, ki je nedvomno izviren dokument časa, hkrati pa ima tudi izobraževalni namen. V želji, da bi slovensko ljudstvo vendarle prepoznalo, kdo na fotografiji je Juda, smo vam za...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Varno in zdravo na soncu

Zmerno sončenje ugodno vpliva na zdravje ljudi, nevarno pa je prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom. Poleg senčne lege, ustrezne obleke, pokrival in očal so varovalni pripravki za sončenje najpomem...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hrustljavo, zdravo, tudi pikantno

Solate pri žaru ne smejo manjkati

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Francoza spet v napadu

Citroën Berlingo in Peugeot Partner bosta spet agresivno nastopila v razredu križancev med osebnimi avtomobili in lahkimi dostavniki.

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Premišljeno z zdravili

Zdravila sodijo med nevarne odpadke, zato jih po uporabi ali preteku roka uporabnosti nikar ne mečite v smeti ali v straniščno školjko. Komunalna podjetja imajo zbiralne akcije nevarnih odpadkov, na v...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hudičev sadež na prestolu svetovne prehrane

Kdaj smo se na Slovenskem prvič srečali s krompirjem, ni povsem jasno, domneva pa se, da v tridesetih letih 18. stoletja. Dobra tri desetletja kasneje, natančneje 16. maja 1767, je Marija Terezija pod...