Sledi
Vsi poznamo sledi. Najbolj so nam poznane tiste v snegu, ki kažejo velike ali majhne človeške korake ali sledi živali. Mame imamo v genih takojšnje zaznavanje sledi blatnih čevljev na pravkar pomitih tleh in temu primerno imamo vgrajeno še pridigo lastniku teh sledi. Policisti se ukvarjajo z iskanjem sledi, ki jim pomagajo razvozlati kazniva dejanja. Pobegnil s kraja nesreče, iščemo sledi. Podobno se dogaja tudi v življenju. Vsak bi kdaj pa kdaj pobegnil iz življenja, vsaj za toliko časa, da bi bili problemi videti rešljivi, če že ne manjši. Ampak sledi puščamo. Na samotni stezi ali na široki uhojeni poti. Kot polževa slina se vlečejo za nami naše navade, doživetja, jamranje, optimistično razmišljanje, pogumno soočanje z vsem težkim. Pri tem prevečkrat pozabljamo, da te sledi puščamo otrokom, ki nam zvesto sledijo. Tako se zgodi, da cele generacije otrok hodijo po poti, ki zanje ni najboljša. Ljudje se leta ukvarjajo z eno in isto stranpotjo, do katere so jih pripeljale odločitve. Odločitve določajo naše poti. Vse prevečkrat gledamo, kako hodijo drugi, kam jih zanese pot, s kom gredo. Kot da je to naša pot, ne njihova. Kako z lahkoto raziskujemo, pojasnjujemo in kažemo na tuje sledi. Veliko težje se je ukvarjati s svojimi. Včasih se sprašujem, kam bi me pripeljale sledi ljudi, ki puščajo svoje komentarje pod novicami. V kakšen svet bi vstopila? Kakšen je svet ljudi na tej strani? Ali smo vam v spodbudo ali v breme ali kar tako za kratek čas? Hvala vsem, ki berete in tudi kdaj komentirate napisano. Lepo bi bilo popiti kavo z vami. Že zaradi vas je prav, da se sprašujem, kakšne sledi puščam na tej strani, s stavki, ki jih delim z vami. Tako lahkotno se sliši udarjanje po tipkovnici, pa vendar včasih udari prehudo kakšna misel. Zaradi hitrosti, nepremišljenosti, zaverovanosti v svoj prav. Rada bi puščala človeške, prijazne sledi. Vredne zaradi razmišljanja, ne zaradi misli samih. Z vami bi delila takšne misli, da bi bil dan lepši. Morda naivno, a vseeno se splača. Pomislimo na pragu novega leta, kakšne sledi puščamo za seboj.