Bog ga je dal, bog ga bo vzel

Sreda, 12. decembra. Gledam skozi okno in opazujem lepo zimsko pokrajino, obsijano s soncem. Idilično podobo zmoti ropot na cesti. Pogledam in vidim kolono vozil in gradbenih strojev, ki odstranjujejo in odvažajo sneg s pločnika na Zasavski cesti.

Dogodek je zanimiv za mojega vnuka Naceta, ki se navdušuje nad vsako vrsto mehanizacije, mene kot nekdanjega »cestarja« pa takoj prešine misel: »Koliko tole stane?« Zunaj je dobrih 10 cm snega, vremenarji pa nam že čez dva dni napovedujejo odjugo. Konec tedna o snegu ne bo ne duha ne sluha.

 

Slovenija je v globoki finančni krizi, slišim in preberem vsak dan v medijih. Otroci v šolah so lačni, ker njihovi starši ne zmorejo stroškov, javni uslužbenci napovedujejo stavko, ker bodo morali malo zategniti pas, protestirajo študenti in njihovi profesorji, zdravstvo nam obeta ponovno uvedbo participacije … Kurjava je vse dražja in številna gospodinjstva so se spet preusmerila na trda goriva, mi se pa še kar vozimo, kadar je treba in kadar ni. Starši in stari starši se še vedno vozijo nekaj sto metrov daleč v šolo in vrtec po svoje otroke, namesto da bi skupaj z otroki uživali v sprehodu od doma do šole in nazaj. Pločniki so bili po letošnjem zgodnjem sneženju že prvi dan dobro očiščeni, nikomur ni treba hoditi po cesti. Ko pride zima, je treba vozila preobuti v zimske gume, ljudje - pešci pa si bomo obuli gojzarje in varno prišli na cilj.

 

Bog ga je dal, bog ga bo vzel, so imeli navado reči naši dedje, ki so še znali »šparat«. Ali si danes še znamo pritrgati pri razvadah, ki smo se jih navzeli v letih debelih krav, ali znamo le s prstom pokazati na drugega? Sem spadajo tudi »v nulo« očiščene ceste. Ko se bomo tega zavedeli, bomo lažje sprejeli ukrepe, ki nas bodo popeljali iz krize.

 

Marjan Bajt