Petsto Kranjčanov iz leta 500

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 17. december 2012 / 06:00

V začetku tedna je Gorenjski muzej pripravil 2. Valičev arheološki dan. Predstavljeni so bili številni zanimivi arheološki izsledki. Od pra Kranja preko antike do srednjega veka.

V Lovskem dvorcu, v novih prostorih Gorenjskega muzeja so v ponedeljek pripravili 2. Valičev arheološki dan, ki je posvečen spominu na Andreja Valiča, začetnika muzejske arheologije na Gorenjskem. V manjši vitrini so bile na ogled tudi njegova terenska torba, svinčnik, kramp in nekaj predmetov, ki jih je uporab­ljal pri svojem delu. Arheologi so na odlično obiskanem dogodku predstavili predvsem najnovejša arheološka odkritja iz Kranja in Gorenjske. Tako je uvodoma arheolog dr. Milan Sagadin s kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine predstavil svoj pogled na oblikovanje in razvoj ekonomskega prostora Karnija od zgodnje antike do zgod­njega srednjega veka. Kot je povedal Sagadin, je pogled oblikoval na podlagi poselitvene slike Kranja in okolice v tem obdobju. Relativno bogatim »rimskim« najdbam iz zgodnje antike sledi opazna vrzel v visoki antiki 2. in 3. stoletja, kar je arheologom še vedno precejšnja uganka, Kranj pa kot Karnij znova zacveti v 5. in 6. stoletju. Če je v rimskem času odlično funkcionirala pot iz Mengša proti Kranju in Mošnjam (kar je razvidno tudi iz odkritih rimskih vil rustik) ter naprej v Norik, pa skoraj dve stoletji, bržkone zaradi številnih vpadov, na območju Kranja ni bilo nič kaj živahno. Ponovni vzpon Kranja pa je moč razbrati predvsem na podlagi izkopavanj okrog farne cerkve, ki mesto zopet znova postavlja za center širšega območja.

Pomembnost Kranja v tem času dokazujejo tudi zaščitna izkopavanja, ki v mestu potekajo že od leta 2008. Samo okrog farne cerkve so ob 2000 že odkritih grobovih odkrili še 530 novih. Od oktobra 2010 so pod vodstvom Rafka Urankarja prekopali Vodopivčevo ulico, Trubarjev trg, Cankarjevo ulico in Glavni trg in pri tem našli ostanke prazgodovinskega naselja iz mlajše kamene in pozne bronaste ter železne dobe. Iz poznoantičnega obdobja so odkrili ostanke najmanj devetih bivališč, tako imenovanih polzemljank, vkopanih lesenih koč, pokritih s kožami. Projekcija za celotno mesto je pokazala, da bi mesto na pomolu v šestem stoletju lahko imelo okrog 90 zem­ljank, v katerih je prebivalo vsaj petsto ljudi. Več na to temo bodo seveda pokazale tudi nadaljnje raziskave.

Zelo zanimiva je bila tudi predstavitev raziskav, ki so jih v poznojesenskih dneh na pobočju Šmarjetne, kjer je v visokem srednjem veku kakih dvesto let stal grad Wartenberg, opravili mladi arheologi in študenti, Rok Bremec, Ben Gros, Luka Bedene, Miha Čebašek in Matej Stanonik. Pripravili so 3D projekcijo sedanje situacije na terenu in hkrati na podlagi raziskav tudi vizualizirali rekonstrukcijo, torej morebitni videz nekdanjega gradu. Prvič so javnosti predstavili tudi krajši film, ki so ga pripravili s pomočjo kranjskega podjetja Skupina Magelan. Z malo domiš­ljije smo se obiskovalci preselili nazaj v preteklost, novim tehnologijam, ki so v pomoč arheologom pri dokumentiranju izkopavanj, pa priznali, da v prihodnje brez njih preprosto ne bo šlo.