Bil je drugačen krajinar

V Sokolskem domu v Škofji Loki so prejšnji četrtek odprli razstavo slik akademskega slikarja Janeza Hafnerja (1950-2012). Veljal je za osrednjega slovenskega krajinarja zadnjih tridesetih let.

Pomenljive in hkrati lepe so bile besede Agate Pavlovec, glavne koordinatorke novo odprte likovne razstave v Sokolskem domu in slikarske kolegice tokratnega razstav­ljavca, akademskega slikarja Janeza Hafnerja: »Vsi, ki smo v zadnjih dneh postav­ljali to razstavo, smo pri tem neizmerno pogrešali Janeza. V ponedeljek bi imel rojstni dan … Vse najboljše Janez.« Tokrat bi mu čestitali mnogi, njegovi bližnji, znanci, slikarski prijatelji, Ločani, Železnikarji …, vsi, ki so ga poznali. December bo minil brez njega, a v Sokolskem domu vendarle z njim, z njegovimi slikami, ki jih je večinoma v zadnjem letu tako zavzeto pripravljal za to razstavo. Žal je poleti po kratki bolezni mnogo prerano odšel. Še pomladi je prejel nagrado Majskega salona, na katerem se vsako leto razstavljajo člani Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, za konec leta pa je imel dogovorjeno razstavo v Sokolskem domu.

Dela zanjo je izbral njegov prijatelj, akademski slikar Herman Gvardjančič. »Nekako sem padel v njegov atelje, v katerem je bilo čutiti, da je Janez še vedno sredi dela. Njegovo zadnjo sliko smo praktično sneli še s štafelaja. Izbral sem jo za osrednjo sliko na tej razstavi. Moram reči, da je zelo dobra, zagotovo ena njegovih najboljših slik, zato smo nanjo navezali tako rekoč celotno razstavo. Gre predvsem za dela iz njegovega zadnjega obdobja, v katerem je bil Janez izjemno svež, zelo slikarski,« je povedal Herman Gvardjančič: »Starejša dela smo tako kasneje umaknili, saj se niso vključevala v razstavo. Upam, da bo kdaj prišlo do širše razstave Hafnerjevih del, na kateri bodo predstavljena tudi dela iz njegovih zgodnejših obdobij.«

Dela Janeza Hafnerja je predstavil umetnostni zgodovinar ddr. Damir Globočnik, ki je slikarja imenoval za enega nosilcev slovenskega krajinskega slikarstva zad­njih tridesetih let. »Imel je osrednjo vlogo pri kreiranju slovenske krajine, v katero je vnašal tudi nove tendence v tej slikarski zvrsti,« je razmišljal Globočnik in dodal: »Po formalni plati so Hafnerjeve krajinske kompozicije vselej izredno spretno, virtuozno naslikane. Mojstrska poteza čopiča je na slikah iz zadnjega deset­letja, ki so po kompozicijski plati zveste izbranemu motivu, ohranila dinamiko tudi po zaslugi napetosti, ki jo je slikar vzpostavljal z izbiro barvne lestvice. Slikarska suverenost je očitna pri tako imenovanem urbanem pejsažu, ki ga je ponovno vrnil v slovensko slikarstvo …« Hkrati pa je Janez Hafner naravo tudi v svojih delih jemal kot živ organizem, o čemer govorijo vsaka poteza, črta in barva, ki so vedno na svojem mestu. Spomnim se njegove razstave pred štirimi leti v Galeriji Ivana Groharja in njegove slike z motivom bencinskega servisa v Brodeh. Tudi sam sem fotografiral na dano temo, a priznam, da je njegova slika mnogo boljša.

Priljubljen je bil tudi kot likovni pedagog, učil je v osnovni šoli Železniki.

»Janez je bil eden naših odličnih slikarjev in ni naključje, da je tudi letos najkvalitetnejša razstava na ogled ob koncu leta. Bil je vedno pripravljen priskočiti na pomoč, njegova družba je bila vedno dobra družba,« je dodal župan Miha Ješe.

»Pravzaprav je Janez sam pripravljal to razstavo in žal mi je bilo, da je ni postavil sam. Skupaj sva hodila na rekreacijo in večkrat govorila tudi o njegovih zadnjih delih. Njegovo zadnje obdobje je bilo izvrstno, bil je v izjemni ustvarjalni moči,« je še povedal Gvardjančič, prepričan, da bi bil z razstavo tudi sam zelo zadovoljen. Razstava bo na ogled do 9. januarja.