Danes ni konec sveta

Te vrstice pišem nekaj dni pred 21. 12. 2012, izidejo pa prav na ta dan – ko naj bi se zgodil »konec sveta«. Ali se bo res in kako, bo znano že danes, v času nastajanja tega pisanja pa si tega niti napovedati ne upam. Z gotovost­jo lahko zatrdim le to, da je bila noč tega dne najdaljša v tem letu in da se prav danes začenja zima. V napovedi konca sveta ne verjamem in ne želim soditi med tiste, ki so jih razni lažni preroki s takšnimi napovedmi v zadnjih dvanajstih letih že osemnajstkrat nategnili. Tudi verovanjem starodavnih Majev se ne želim posmehovati; sicer pa arheolog dr. Ivan Šprajc, veliki poznavalec tega ljudstva, pravi, da Maji za ta dan sploh niso napovedovali konca sveta, temveč je po njihovem koledarju to le konec nekega obdobja. V to, da se – morda ne ravno v teh dneh, ampak v našem času – začenja konec nekih preživetih časov in paradigem, bi pa prav rad verjel tudi podpisani. Da se, denimo, končuje obdobje neodgovornega odnosa do narave in začenja bioetično obdobje po načelih trajnostnega razvoja. Da se končuje obdobje v razvoju Republike Slovenije, v katerem so tajkuni v navezi s politiki in bankirji pokradli skoraj vse družbeno premoženje, in začenja obdobje pravne države. Nekaterim je treba reči: »Gotofi ste!« In izreči dobrodošlico novim in bolj poštenim voditeljem.

Na ta dan so napovedani veliki državljanski protesti po vsej Sloveniji. Bog daj, da bi se jih udeležilo čim več državljanov, da bi potekali mirno in dostojanstveno, a odločno. Jasno je, da mora po mariborskem županu svoj položaj zapustiti še marsikdo. Vse bolj očitno je, da ne gre samo za nekaj pokvarjenih posameznikov, ampak dejansko za sistemsko korupcijo, za cel sistem pokvarjenosti. Problem namreč niso le tajkuni, ki so pokradli nekdanje družbeno premoženje, problem so tudi tisti politiki obeh polov, ki so to 'prihvatizacijo' spodbujali, in bančniška kasta, ki jo je finančno servisirala. Ti ljudje niso več kredibilni in bi morali oditi, zlepa ali zgrda.

Ne gre za to, da bi se morali na oblast vrniti komunisti. Potrebujemo pa voditelje z večjim smislom za skupno dobro, za tisto, kar nam je vsem skupno; latinski pridevnik »communis« pomeni prav to: skupen. Zato upam, de se končuje obdobje, v katerem je temu svetu vladala paradigma neoliberalnega kapitalizma. Po tej paradigmi (zgledu, vzorcu) so najbolj važni interesi kapitala in bogatašev, reveže je dopustno ohranjati pri življenju le, če poceni in ponižno služijo kapitalu. V službi te paradigme je tudi sedanja vlada. Pod firmo varčevanja, ki je res nujno, skuša po diktatu mednarodnega finančnega kapitala demontirati tudi socialno državo. A ljudstvo, ki naj bi bilo po ustavi te države njen suveren, je to »finto« spregledalo, bori se za ohranitev socialne in uveljavitev pravne države in prav zato zahteva tudi odstop vseh kompromitiranih politikov in bančnikov.

Danes se torej začenja zima, sicer pa ni napovedana nobena naravna ali socialna katastrofa. Proti zemlji ne leti noben orjaški komet, ki bi se zaletel vanjo in povzročil katastrofo, v kateri ne bi poginili le tajkuni, ampak tudi vsa druga živa bitja, tudi poštenjaki. Tudi poplav ne bo, od naravnih nesreč se lahko zgodi le potres, ki ga še ne znamo napovedati. Lahko pa se nanj pripravimo s protipotresno gradnjo. Če se zgodi en velik družbeni pretres, v katerem bi moral oditi še kak Kangler, pa bi bilo za to družbo samo dobro. Naj se zgodi kaj takega, da bo datum 21. 12. 2012 v slovenski zgodovini vpisan kot začetek ali vsaj znanilec novega obdobja.