Mobiliziranci v tujih škornjih

Člani društva Demos na Kamniškem in Društva sv. Jakoba so predstavili nekaj spominov mobilizirancev v nemško vojsko. Zgodb, ki so bile doslej večinoma zamolčane, je vedno več, izdali pa jih bodo v posebnem zborniku.

Kamnik - Nalogo, da zapišejo in javnosti predstavijo čim več zgodb pokojnih ali pa še živečih mobilizirancev v nemško vojsko, so si člani društva Demos na Kamniškem zastavili konec avgusta na državni slovesnosti ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki je v njihovi soorganizaciji potekala v mekinjskem samostanu.

»Najpomembnejši razlog, da želimo te zgodbe predstaviti javnosti, je ta, da so prisilni mobiliziranci doživeli veliko hudega že med vojno, nato pa še doma, a se o tem ni smelo govoriti. V zadnjih mesecih nam je uspelo zapisati in zbrati več zgodb, ki si jih želimo izdati v zborniku, objavljene pa bodo tudi na spletni strani društva Demos na Kamniškem. Sporočite nam imena vseh tistih mobilizirancev, ki želijo, da se njihovi spomini objavijo,« je na večeru z naslovom V tujih škornjih - zgodbe mobilizirancev v nemško vojsko zbrane nagovorila predsednica Druš­tva sv. Jakoba Marjeta Humar. Pomen objave dolgo zamolčanih zgodb in predstavitve problematike mlajšim generacijam sta izpostavila tudi Igor Podbrežnik, predsednik društva Demos na Kamniškem, in Slavko Kmetič, predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve.

O mobilizirancih in mobilizaciji z zgodovinskega stališča je spregovoril zgodovinar Igor Zemljič, ki je opozoril na to, da morajo zgodovinarji, ki ustne vire vse bolj vključujejo v svoje raziskave, paziti na objektivnost tovrstnih pričevanj, a da je potrebno razumeti močno emocionalno noto, ki veje iz teh zgodb. »Ena od najpomembnejših nalog okupacijske nemške civilne uprave med 2. svetovno vojno je bilo uničenje slovenskega naroda kot etnične skupnosti. Načrtovali so temeljito ponemčenje slovenske dežele in ljudi, za dosego tega cilja pa so izvajali tri ukrepe: množično izganjanje zavednih Slovencev, njihovo izseljevanje in popolno ponemčenje tistih, ki so še ostali doma. V to skupino sodi tudi prisilna mobilizacija v nemško vojsko, t. i. Wehr­macht, pa tudi v nekatere druge organizacije,« je povedal Igor Zemljič in dodal, da se je na Gorenjskem mobilizacija začela predvsem leta 1943 in da so v to vojsko odhajali fantje od šestnajstega leta dalje. Stroka si glede števila mobilizirancev še danes ni enotna, saj naj bi se številke gibale med 30 in 150 tisoč. Prvi Gorenjec naj bi v nemški vojski padel oktobra 1943, vseh žrtev med gorenjskimi mobiliziranci pa naj bi bilo več kot osem tisoč.

Spomine kamniških prisilnih mobilizirancev so na prireditvi predstavili njihovi sorodniki, nekateri pa so bili tudi sami prisotni. Člani omenjenih društev ugotavljajo, da projekta še ne morejo zaključiti, saj naj bi zgodbe kar vrele iz nekdanjih mobilizirancev, zato jih bodo zbirali predvidoma še do konca leta.